Evropska glavna tožilka Laura Kövesi. Foto: EPA
Evropska glavna tožilka Laura Kövesi. Foto: EPA

Evropska glavna tožilka Laura Kövesi je v četrtek na zasedanju v Luksemburgu pravosodne ministre EU-ja obvestila o posledicah najnovejših dogodkov v povezavi z imenovanjem evropskih delegiranih tožilcev v Sloveniji. Pri tem je znova poudarila, da slovenska obstrukcija ustvarja "tožilsko vrzel" v delovanju evropskega javnega tožilstva, in izpostavila vprašanje, ali je še mogoče govoriti o ustrezni zaščiti proračuna EU-ja.

Evropska glavna tožilka je s pravosodnimi ministri delila "resno zaskrbljenost" v povezavi s tem in "priporočila vsem relevantnim deležnikom, naj zaščitijo finančne interese EU-ja v Sloveniji z vsemi razpoložljivimi sredstvi", piše v njeni izjavi o Sloveniji, ki so jo posredovali iz tiskovne službe EPPO.

To je prvi odziv Kövesijeve po ponedeljkovi odločitvi upravnega sodišča, ki je odpravilo majski sklep vlade o razveljavitvi postopka imenovanja delegiranih tožilcev in pritrdilo tožbi Tanje Frank Eler in Mateja Oštirja, in četrtkovi odločitvi vlade. Ta je ugotovila, da izreka sodbe upravnega sodišča ni mogoče izvesti, ministrstvu za pravosodje pa naložila objavo novega javnega poziva k vložitvi kandidatur za imenovanje evropskih delegiranih tožilcev.

Evropska glavna tožilka je sicer na težavo zaradi neimenovanja evropskih delegiranih tožilcev v Sloveniji opozorila tudi na začetku meseca ob predstavitvi delovanja evropskega javnega tožilstva pred odborom Evropskega parlamenta za nadzor proračuna. Po štirih mesecih delovanja je to eden glavnih izzivov za evropsko javno tožilstvo, ki je ključno za zaščito proračuna EU-ja, je tedaj poudarila.

Vlada neposredno in očitno krši določila o načelu pravne države in ustavo

Kot ugotavljajo na vrhovnem državnem tožilstvu, vlada kot nosilka izvršilne veje oblasti z zavračanjem izvršitve sodne odločbe "neposredno in očitno" krši določila 2. člena o načelu pravne države in prvega odstavka 23. člena ustave o pravici do učinkovitega sodnega varstva.

Upravno sodišče je na začetku tedna razsodilo v upravnem sporu, ki sta ga sprožila oba kandidata za evropska delegirana tožilca iz Slovenije, Tanja Frank Eler in Matej Oštir, potem ko je maja vlada postopek njunega imenovanja razveljavila z utemeljitvijo, da Državnotožilski svet ni dal na razpolago vsaj treh kandidatov za eno razpisano mesto (torej skupaj šest), ampak je v potrditev predlagal samo omenjena dva. Upravno sodišče je sklep vlade odpravilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje, pri čemer je vladi naložilo, da v ponovljenem postopku obrazloži svojo odločitev.

Kljub omenjeni sodbi upravnega sodišča je vlada na četrtkovi seji sklenila, da "izreka sodbe" ni mogoče izvršiti, ker naj bi bil postopek, v katerem naj bi vlada ponovno odločala, končan z objavo novega javnega poziva k vložitvi kandidatur za imenovanje dveh evropskih delegiranih tožilcev. Vlada je ob tem ministrstvu za pravosodje naložila, naj objavi nov javni poziv k vložitvi kandidatur za imenovanje dveh evropskih delegiranih tožilcev.

S tem vlada v konkretnem primeru onemogoča ponovno presojo in preizkus zakonitosti odločitve o seznanitvi s predlaganima kandidatoma, so opozorili na vrhovnem državnem tožilstvu. Odzvala sta se tudi tožilca Matej Oštir in Tanja Frank Eler. Kot sta zapisala, odločitev vlade pomeni nadaljnje zavlačevanje pod pretvezo reševanja situacije, navaja Radio Slovenija.

Pravosodni minister Marjan Dikaučič je v četrtek po zasedanju pravosodnih ministrov EU-ja v Luxembourgu zatrdil, da je v interesu ministrstva za pravosodje, da se v najkrajšem mogočem času izvede postopek za imenovanje dveh evropskih delegiranih tožilcev iz Slovenije.

Zapletom pri imenovanju evropskih delegiranih tožilcev ni videti konca

Tonin bi se zavzel, da bi imela država še vedno možnost izpodbijati odločitve sodišča

Na zaplete se je na novinarski konferenci v Ljubljani med drugim odzval tudi predsednik NSi-ja Matej Tonin, ki je kot obrambni minister član vlade. Zatrdil je, da "ne drži, da se vlada odloča, katero odločitev sodišča bo spoštovala", vendar pa da se ni mogoče "vrniti v preteklost".

"V skladu z našim zakonom moramo v Evropo predlagati najmanj tri kandidate. Ker sta bila predlagana samo dva, je bil postopek neprimeren, zato smo ga ponovili," je dejal minister in predlagal, da bi na evropsko javno tožilstvo poslali več kandidatov – "obstoječa, ki sta se že prijavila, in tudi morebitne nove, ki se bodo prijavili na nov razpis".

"Predlagali bomo rešitve, da predlagamo evropskemu tožilstvu vse kandidate, ki se bodo na razpise prijavili. Obstoječa dva, ki sta delegirana po odločitvi sodišča, in potencialne tiste, ki se bodo prijavili. Evropsko tožilstvo bo lahko izbralo dva najprimernejša," je dejal. Tovrstno možnost naj bi po njegovih besedah izkoristilo več drugih držav.

Zatem je sicer po pojasnilih novinarjev priznal, da ni dobro razumel, koliko kandidatov se je prijavilo na prvi in koliko na drugi razpis, in dodal, da bi reševali "zadevo na način, da ni novih pravnih zapletov". Zavzel se je, da bi imela država še vedno možnosti izpodbijati odločitve sodišča. Na sodbo upravnega sodišča sicer ni možnosti pritožbe.

Foto: Televizija Slovenija (zajem zaslona)
Foto: Televizija Slovenija (zajem zaslona)