Poslanke in poslanci DZ-ja so se sešli na dveh izrednih sejah. Na prvi so po nujnem postopku obravnavali in potrdili (z 51 glasovi za in 24 proti) vladni predlog novele zakona o dolgotrajni oskrbi. Zakon se bo tako namesto 1. januarja 2023 začel izvajati leto pozneje. V vladi menijo, da je vsebina zakona pomanjkljiva in ne omogoča izvajanja v praksi, na kar opozarjajo tudi številni deležniki, med njimi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Glede na to je predlagana preložitev izvajanja zakona po njihovi oceni nujna in neodložljiva.

Poleg tega zakon po navedbah ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luke Meseca prinaša dodatnih 30 milijonov evrov, s katerimi bodo poskrbeli, da bodo zaposleni v domovih bolje plačani, dodatna sredstva pa bodo omogočala tudi nove zaposlitve.
S temi sredstvi bi nadalje preprečili, da bi breme višjih oskrbnin v domovih, ki naj bi s 1. septembrom po nekaterih napovedih poskočile za več kot 20 odstotkov, padlo na oskrbovance in njihove svojce, je minister dejal na sredni seji odbora DZ-ja za zdravstvo.

Zakon, ki ga je DZ sprejel decembra lani, ureja institucionalno oskrbo, oskrbo na domu, oskrbovalca družinskega člana in denarni prejemek. Predvideval je postopno uveljavljanje od 1. januarja 2023. A ker je po oceni trenutnega ministra za delo pomanjkljiv in zato neizvedljiv v praksi, je na ministrstvu že ustanovljena delovna skupina, ki bo pripravila obsežnejše spremembe. Nanašale se bodo na približno polovico členov, v DZ-ju pa bodo po načrtu vložene še letos, je napovedal.

Državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Simon Maljevac je na seji dejal, da bodo s podaljšanjem obdobja za namenjanje dodatnih sredstev zaposleni v domovih za starejše bolje plačani, omogočene bodo tudi nove zaposlitve. Omenjena sredstva tudi preprečujejo, da bi breme povišanih oskrbnin padlo na ramena oskrbovancev in svojcev, je še poudaril predstavnik ministrstva.

V predstavitvi stališča poslanske skupine SDS-a je Alenka Jeraj poudarila, da je bilo že ob sprejemu zakona lanskega decembra jasno, da zakon vseh situacij ni predvidel in da bodo v nadaljevanju potrebni manjši popravki. Te je tudi pripravila delovna skupina in v SDS-u so pričakovali, da bodo vključeni v novelo. Prav tako so od Levice, ki je nasprotovala sprejemu zakona, pričakovali, da bo imela pripravljene popravke, ki bi jih danes obravnavali.

Jerajeva je bila kritična tudi do sprejemanja novele po nujnem postopku. Po njenih besedah se upravičeno sprašujejo, ali bo zakon sploh zaživel. Upajo, da zaradi zamaknjene časovnice ne bodo ogrožena sredstva iz evropskega sklada za okrevanje in odpornost. V SDS-u so zato vložili dopolnilo, s katerim bi preprečili zamik začetka izvajanja zakona, a ga DZ danes ni potrdil. Podobno kritični so tudi v opozicijskem NSi-ju. Kot je poudaril poslanec Janez Cigler Kralj, smo zakon o dolgotrajni oskrbi potrebovali že pred dvema desetletjema. Več vlad je "ugriznilo v to kislo jabolko", a do sprejema zakona je prišlo šele v mandatu prejšnje vlade. Vedeli so, da vsega čisto natančno v zakonu ne bodo mogli določiti, a so se zavezali, da bodo "vsebino in izvedbo do potankosti določili v pravilnikih", ki so jih sprejeli še pred koncem mandata. Zavrnil je tudi očitke, da je bil zakon pripravljen brez sodelovanja ključnih deležnikov. Koaliciji je očital, da z novelo nevzdržno stanje na področju oskrbe starejših podaljšuje in zamika uveljavitev ključnih rešitev, zato ji v NSi-ju nasprotujejo.

Ravno nasprotno so v poslanskih stališčih trdile koalicijske stranke, ki so opozarjale, da je zakon o dolgotrajni oskrbi, v obliki, kot je bil sprejeta decembra, neizvedljiv. Poslanec Svobode Dean Premik je med drugim dejal, da trenutno ni vzpostavljenih pogojev za izvajanje zakona. Ker se vlada zaveda pomembnosti zakona o dolgotrajni oskrbi, so predlagali zamik izvajanja zakona, v tem času pa bi znova preučili poglavitne rešitve in ga ustrezno popravili.

Na pomanjkljivosti, nedoslednosti in pravne praznine so pred sprejemanjem zakona glasno opozarjale opozicijske stranke, a koalicija za opozorila ni imela posluha, je dejala poslanka SD-ja Bojana Muršič. Kritična je bila tudi do tega, da niti ni želela nakazati, kako naj bi bilo videti novo obvezno socialno zavarovanja, prav tako so preslišali opozorila, da bi morale biti pravice od dolgotrajne oskrbe opredeljene v zakonu, ne pa v podzakonskih aktih. "Da država še ni zagotovila pogojev, je odgovorna prejšnja vlada. Roki so se iztekli v marcu, torej pred zadnjimi državnozborskimi volitvami," je dejala. Novelo, ki zamika začetek izvajanja zakona, so v SD-ju podprli tudi zato, ker prinaša dodatno financiranje domov za starejše.

Sorodna novica Državni svet izglasoval veto na vladno novelo zakona o RTV Slovenija

Po oceni poslanca Levice Mihe Kordiša zakon o dolgotrajni oskrbi ne dosega nobenega od zastavljenih ciljev – ne podlage za zagotavljanje pravic od dolgotrajne oskrbe niti namenskih finančnih sredstev. Tudi on se je obregnil ob to, da se nekatere ključne vsebine, ki bi jih zakon moral vsebovati, prenašajo na pravilnike. "A najpomembnejše je tisto, kar v zakonu je. To je ambicija po postopni sistematični privatizaciji področja skrbstva starejših na način prenašanja javnih sredstev proračuna za financiranje vseh mogočih zasebnih izvajalcev," je dejal. Pozdravil je 30 milijonov evrov dodatnih sredstev, ki jih novela prinaša.

Po vetu državnega sveta ponovno glasovanje o dveh predlogih

Nato je sledila še druga izredna seja v dnevu, ki je bila sklicana po tem, ko so državni svetniki izglasovali odložilni veto na novelo zakona o RTV-ju ter zakonu za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politik. Že dopoldne sta zahtevo za vnovično odločanje o obeh zakonih obravnavala matična odbora – za kulturo in za notranje zadeve.

Novela zakona o RTV-ju potrjena še v drugo

Novelo zakona o Radioteleviziji Slovenija, ki predlaga spremembe upravljanja in vodenja zavoda z uvedbo sveta RTV-ja, v katerem bodo imeli odločilno vlogo civilna družba in zaposleni, je na seji DZ-ja pretekli teden podprlo 53 poslancev, na vnovičnem glasovanju pa ga je potrdilo 50 poslancev. SDS je medtem sicer že vložil potrebnih 2500 podpisov za začetek zbiranja 40.000 podpisov za razpis referenduma o omenjeni noveli.

Sorodna novica SDS vložil podpise za začetek postopkov za razpis zakonodajnega referenduma o RTV Slovenija

Zakon proti škodljivim ukrepom pretekle oblasti, ki so ga pripravili na Inštitutu 8. marec, je podprlo 52 poslancev, a je nato v sredo državni svet nanj izglasoval veto. Poslanci so zato danes znova odločali in ga še enkrat podprli. Zanj je glasovalo 49 poslancev, proti pa 24.

Zakon v prejšnje stanje vrača 11 zakonov, ki so bili spremenjeni v času vlade Janeza Janše. Med ureditvami, ki jih vračajo v preteklo stanje, so tiste na področju svetov izobraževalnih zavodov, kadrovanja v policiji in izključevanja nevladnih okoljevarstvenih organizacij iz postopkov obravnave okoljske problematike.