Predsednik republike Borut Pahor je podpisal odpoklic veleposlanika v ZDA Toneta Kajzerja, vendar je bil kritičen, ker ni bil predtem obveščen o pripravljanju odpoklica. Na pogovoru z ministrico za zunanje zadeve Tanjo Fajon je podal predlog, da se postopek odpoklica veleposlanikov v prihodnje formalno uredi enako kot postopek imenovanja veleposlanikov, kjer je posvetovanje s predsednikom republike sestavni del postopka odločanja.
"Glede na vse predsednik Pahor meni, da bi bilo poslej primerno, da predsednik republike podpiše izjavo tudi v primeru odpoklica veleposlanika, še preden odločitev o tem sprejme vlada," so sporočili iz predsednikovega urada. Dodali so, da ne gre zgolj za formalnosti, ampak za takšno ureditev postopka, "ki bi omogočala predsedniku republike, da ministrstvo in vlado seznani s svojim stališčem, še preden o tem odloča vlada".
"Predsednika Pahorja sem seznanila s podrobnostmi predčasnega odpoklica veleposlanika. Prejšnji teden sem seznanila vlado, da je veleposlanik Kajzer kršil zakon o zunanjih zadevah z nepooblaščenim ravnanjem z depešo. Ni zaščitil niti samega prostora, pisarne, tehnologije. Bilo je več kršitev, tudi pravilnika o varovanju tajnih podatkov, tako da je predčasen odpoklic nujen ukrep, če želimo zaščititi zunanjepolitične interese Slovenije in seveda tudi diplomatsko službo," je dejala ministrica Fajon.
Pahor sicer meni, da je šlo pri odločitvi za odpoklic veleposlanika Kajzerja za nesorazmeren ukrep, saj da očitana mu kršitev ni imela škodljivega vpliva na zunanjepolitične interese Slovenije, so sporočili iz predsednikovega urada.
Fajon: Ne bi se bala interpelacije, ker bi imela priložnost pojasniti ozadje
Vlada je veleposlanika Toneta Kajzerja odpoklicala, ker naj bi ta predsedniku stranke SDS Janezu Janši posredoval vsebino diplomatske depeše, ki je zadevala prošnjo predsedniške kandidatke Nataše Pirc Musar, da se njena kandidatura objavi na vidnem mestu v veleposlaništvu za zbiranje podpisov za podporo. Takšna praksa glede objav je sicer nekaj običajnega.
Ministrica Fajon je v torek na pogovoru s slovenskimi dopisniki tudi dejala, da se ne boji morebitne interpelacije zaradi odpoklica veleposlanika iz Washingtona in bi z veseljem pojasnila ozadje. Možnost interpelacije omenjajo v SDS-u.
"Ne bi se bala interpelacije, ker bi imela priložnost pojasniti ozadje. V mojem interesu je, da ščitim pravilnik in zakon o diplomaciji, predvsem pa tudi vse zaposlene in interes Slovenije. Če bi taka interpelacija prišla, bi z veseljem odgovarjala na vsa vprašanja in očitke. Preseneča me, da se to ni zgodilo. Očitno ni bilo dovolj trdnih dokazov," je dejala.
Kajzer bo ostal v diplomaciji
Kajzer naj bi tudi po odpoklicu ohranil delovno mesto v slovenski diplomaciji. "Osebno sem ga obvestila in obžalovala, da sva se srečala v takšnem položaju. Zahvalila sem se mu za sodelovanje. Konec meseca se vrača v Ljubljano. Zagotovo bomo našli priložnost za dobro sodelovanje naprej," je dejala ministrica, ki je povedala, da je vlada odločitev sprejela soglasno. Glede poziva Pahorja po spremembi postopkov pa je dejala le: "Pogovarjala sva se o možnosti, da bi bil predsednik države predčasno seznanjen o tem, o čemer je predsednik govoril tudi s premierjem."
Na vprašanje, ali je Kajzer priznal dejanje, je ministrica odgovorila, da veleposlanik na pogovoru o tem ni govoril. Četudi morda sam ni posnel depeše in je poslal naprej, pa je dovolil, da je nekdo uporabil njegov računalnik in naslov, je dodala.
MZZ po njenih besedah trenutno še nima Kajzerjevega naslednika za položaj. "Ne, absolutno ne. To so dolgotrajnejši postopki. Seveda bomo morali čim prej razmisliti o odpravniku poslov, ali bo to nekdo iz Ljubljane ali z veleposlaništva. Prav veliko časa za razmislek nimamo, ker gre za pomembno mesto," je dejala ministrica in napovedala objavo razpisa za zasedbo položaja.
Kajzer je na Facebooku zapisal, da odhaja z dvignjeno glavo in dodal, da vedno deluje v skladu z demokratičnimi vrednotami, kot karierni diplomat pa se bo vedno zavzemal za "dobrobit in krepitev naše diplomacije.""Tako bom deloval tudi naprej, kamor koli mi bo ljubi Bog pokazal pot naprej," je zapisal ter tudi zatrdil, da je s spletne strani predsednika republike izvedel, da je odpoklican.
Fajon lobira za slovensko kandidaturo za Varnostni svet ZN-ja
Slovenija bo storila vse, kar bo mogoče, da bo izvoljena za nestalno članico Varnostnega sveta Združenih narodov za obdobje 2024–2025, je v torek zagotovila Tanja Fajon, ki se udeležuje splošne razprave svetovnih voditeljev ob 77. zasedanju Generalne skupščine ZN-ja, lobira glede kandidature Slovenije za nestalno članico ZN-ja.
"Imamo dvostranska srečanja z različnimi partnerji in državami, kjer opozarjamo na pomen zagotavljanja miru in stabilnosti, čimprejšnjega konca vojne v Ukrajini, ki je močno načela tudi evropska gospodarstva, in seveda poudarjamo tudi pomen slovenske kandidature za Varnostni svet," je dejala.
Slovenija se je za kandidaturo odločila, potem ko je bila edina kandidatka za sedež iz vzhodnoevropske skupine sistema ZN-a Belorusija, ki je zaveznica Rusije v vojni proti Ukrajini. Slovensko diplomacijo čaka težko delo prepričevanja članic ZN-a v podporo kandidaturi, med drugim zato, ker si je Belorusija podporo številnih držav že pridobila veliko pred začetkom vojne v Ukrajini.
"Slovenija si bo kot majhna država skušala prizadevati za gradnjo mostov zaupanja z manj obremenjenosti kot nekatere velike države. Iščemo zaveznike zlasti med enako mislečimi državami, predvsem tistimi, ki spoštujejo pravo in si želijo biti na strani mirovnikov," je Fajon in priznala, da marsikdo meni, da gre za tekmo med Zahodom in Vzhodom oziroma med demokracijo in državo, ki stoji na strani agresorja.
"Slovenije si ne želim predstavljati v tem kontekstu, ampak kot državo, ki bo v Varnostnem svetu zagovarjala neko zdravo ravnovesje, spoštovala pravo in človekove pravice, kar je Slovenija v tej organizaciji vsa ta leta tudi počela," je dejala.
Izida volitev, ki bodo prihodnje leto, si ne želi napovedovati, ampak zagotavlja, da bodo naredili vse, da si Slovenija zagotovi položaj v Varnostnem svetu, ki ni le prestižnega pomena, ampak odpira tudi vrata prepoznavnosti, gospodarski diplomaciji in raznim priložnostim.
Slovenija se tokrat tretjič podaja v tekmo za Varnostni svet ZN-a. Članica Varnostnega sveta ZN-a je bila v obdobju 1998–1999, pri kandidaturi za članstvo v obdobju 2012–2013 pa jo je po dolgem boju v Generalni skupščini ZN-a leta 2011 premagal Azerbajdžan.
Diplomatski viri zagotavljajo, da je pri kandidaturi najpomembnejše delo v New Yorku med veleposlaniki držav članic, in Fajonova je dejala, da bo ministrstvo diplomatom v New Yorku, ki jih vodi veleposlanik Boštjan Malovrh, zagotovilo vso podporo.
"Na vladi nam je prejšnji teden uspelo zagotoviti povišanje sredstev za projekt. Imeli bomo dovolj denarja, postopoma bomo tudi okrepili veleposlaništvo. Zavedam se, da je to velik napor za naše diplomate in da gre za delo 24 ur na dan. Tu imamo bistveno več priložnosti kot drugje, kjer nimamo svoje navzočnosti, kot je Afrika ali Azija. V New Yorku bo treba močno okrepiti delo in pomagali bomo našim diplomatom in jim stali ob strani," je med drugim povedala Fajon.
Številna srečanja ministrice
"Kot ženska ministrica postavljam v ospredje tudi žensko, feministično zunanjo politiko. Vse ministrice imamo nocoj skupno večerjo. To je ena vez, ki nas druži, ne le, ko gre za vprašanje enakopravnosti, ampak v vsaki vojni ali krizi so ženske in deklice tiste, ki so najbolj prizadete. Tu lahko naredimo marsikaj, če imamo moč," je dejala.
Doslej se je med drugim srečala z nekdanjim predsednikom Generalne skupščine ZN-a Abdulom Šahidom, generalno sekretarko Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) Mario Schmid, na programu pa ima med drugim srečanje Skupine za globalno upravljanje (3G), srečanje čezatlantskih zunanjih ministrov, sprejem Foruma malih držav in neuradno srečanje zunanjih ministrov Procesa sodelovanja v Jugovzhodni Evropi (SEECP) kakor tudi srečanje neformalne mreže Feministične zunanje politike.
Bogat urnik med drugim predvideva dvostranska srečanja s kolegi in kolegicami iz Maroka, Vzhodnega Timorja, Gvajane, Palestine, Gambije, Združenimi arabskimi emirati, Lesotom, Laosa, Kirgizije, Gvatemale, Paragvaja, Bruneja, Svetega Krištofa in Nevisa, Vietnama, Azerbajdžana, Alžirije, Singapurja, Jordanije, Gvineje Bisao in Slonokoščene obale.
Srečala se bo predvidoma tudi z namestnico državnega sekretarja ZDA Wendy Sherman, predstavniki Ameriškega judovskega kongresa in se udeležila panela, naslovljenega Tehnologija za demokracijo: problem, napredek in zaveza iz Københavna ter ministrskega srečanja Mednarodnega partnerstva za informacije in demokracijo. V petek bo gostila srečanje Zelene skupine.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje