V Sloveniji je postavljenih za približno 500 megavatov elektrarn na obnovljive vire energije, kar pa je premalo, da bi z njimi dosegli ciljni 25-odstotni delež v končni porabi energije. Zato naš denar odteka v tujino, namesto da bi ga namenili za nove naložbe.

Češki bomo v dveh letih za manjkajoče deleže v okviru evropskega mehanizma statističnega prenosa obnovljive energije plačali dobrih sedem milijonov evrov. Lani smo za manjkajoči del plačali dobrih pet milijonov, letos pa nekaj več kot dva milijona evrov.

"To so virtualni obnovljivi viri, možnost nekega lažjega izhoda kot plačevanje kazni," je za Televizijo Slovenija pojasnil direktor Agencije za prestrukturiranje energetike Franko Nemac. "Na področju obnovljivih virov energije smo tako rekoč najslabši v Evropi," je dodal.

Visoke odkupne cene malih proizvodnih enot

Nakup virtualne energije pa ni edini zapitek, ki ga plačujemo zaradi zgrešenih odločitev na področju zelene energije. Borzenova shema podpor za zagotovljen odkup elektrike iz sončnih elektrarn, ki je bila uvedena leta 2009, je po petih letih propadla, investitorji pa imajo do izteka 15-letnih pogodb še vedno pravico do izredno visokih subvencij.

Borzen je doslej za 3800 malih proizvodnih enot na obnovljive vire izplačal že skoraj 1,3 milijarde evrov ali skoraj toliko, kot je stal Teš 6. "Država preprosto ni, ko so cene opreme za sončne elektrarne na svetovnem trgu padle, pravočasno znižala zagotovljene odkupne cene," je situacijo komentiral Nemac.

Delež obnovljivih virov energije bomo sicer morali do leta 2030 zaradi velikopoteznejših ciljev Evropske unije na področju zelenega prehoda skoraj podvojiti. Ali in kako nam bo to sploh uspelo, na ministrstvu za infrastrukturo niso odgovorili.