Foto: Zajem zaslona
Foto: Zajem zaslona
Sorodna novica Mediji na Balkanu o domnevno sumljivih Gen-I-jevih transakcijah na Kosovu

V tej zadevi je veliko odprtih, neodgovorjenih vprašanj. Zanimivo je že to, da je TV Slovenija v Prištini na uradnem naslovu iskala sedež podružnice Gen-I-ja, našla pa ni niti poštnega nabiralnika. Najspornejša pa so nakazila srbske podružnice Gen-I-ja podjetjema zdajšnjega kosovskega veleposlanika Martina Berishaja. Gre za zelo velike vsote, ki jih je Berishaj takoj po prejemu dvignil. Kam je odnesel denar, pa ni znano. Tarča je pregledala podatke in poiskala odzive vseh institucij na Balkanu.

Gostje so bili Maks Helbl, predsednik uprave Gen-I-ja, Zijad Bečirović, direktor IFIMES-a, lobist Miloš Čirič in nekdanji direktor urada za preprečevanje pranja denarja Klaudijo Stroligo. Predsednik vlade Robert Golob se je odločil, da v Tarči ne bo sodeloval. Oddajo je vodila Erika Žnidaršič.

Tarča: Posli na Balkanu

Robert Golob visokih transakcij v več mesecih ni pojasnil s podatki in dokumenti, namesto tega je odgovarjal z očitki, da gre za izmišljotine za obračun z njim in Gibanjem Svoboda. Druga razsežnost afere pa je politična in mednarodna. Podatki tujih preiskovalnih organov so v javnost prišli tik pred našimi parlamentarnimi volitvami in ni malo tistih, ki so prepričani o zlorabi uradnih institucij za pridobivanje podatkov zoper politične nasprotnike.

Kako in kam je potoval denar

Ekipa Tarče je Prištini na Kosovu, na ulici Gustafa Majerja, iskala številko 16, torej uradni sedež kosovske podružnice podjetja Gen-I. Tam, kjer bi morala biti podružnica, je ekipa našla fotokopirnico. Njen lastnik pa je povedal takole: "Tukaj ni Gena. Ni ga tu." Na tem naslovu ni bilo niti poštnega nabiralnika podjetja, je poročal Žan Dolajš.

Manj kot kilometer stran je stavba in naslov, kjer je bilo v Prištini prijavljeno podjetje Martina Berishaja, danes kosovskega veleposlanika v Zagrebu, ki ima tudi slovensko državljanstvo in veliko poznanstev v slovenskih političnih krogih. Njegovo podjetje MB Consulting se je tik pred lanskimi parlamentarnimi volitvami, po objavi seznamov transakcij, znašlo v središču afere zaradi milijonskih nakazil poslovnega sistema Gen-I, v času, ko ga je vodil aktualni premier Robert Golob.

A nakazila Berishaju niso prišla iz kosovske podružnice Gena, ki je na uradnem naslovu tako ali tako ni bilo najti, ampak iz Srbije. Natančneje iz podjetja Gen-I Beograd s štirimi zaposlenimi, ki letno obrne več sto milijonov evrov in ki na stavbi, kjer je sedež, nima svojega napisa.

Poglejmo nakazila podrobneje.

Berishaj 14. januarja 2015 na Kosovu ustanovi podjetje MB Consulting. Že čez manj kot mesec dni 11. februarja 2015 iz Beograda prvič pride denar. Gen-I na pravkar odprto podjetje, v katerem je zaposlen samo Berishaj, nakaže zajetnih 66 tisoč evrov in pol. Dva dni za tem Berishaj 50 tisočakov dvigne z računa.

Čez mesec dni znova priliv iz Beograda dobrih sedem tisoč evrov. Berishaj dan po nakazilu dvigne slabe tri tisočake. Aprila 2015 znova zajetnejše nakazilo: 22 tisočakov. Čez nekaj dni dvig 18 tisočakov. In tako naprej. Nakazilo – dvig, nakazilo – dvig. Še en primer: nakazilo februarja 2016 je znašalo kar 92 tisoč evrov.

Iz analiziranih seznamov transakcij pa izhaja, da je Gen-I Beograd samo kosovskemu podjetju MB Consulting nakazal skupaj kar 1,5 milijona evrov. Z računa Berishajevega podjetja pa je bilo glede na analize Tarče dvignjenih za okoli 1,2 milijona evrov gotovine.

To pa ni bilo edino Berišajevo podjetje, na katerega je Gen-I iz Srbije nakazoval denar. Med letoma 2019 in 2020 – ko so se nakazila iz Beograda kosovskemu podjetju zmanjšala – se je denar, glede na v medijih objavljene tabele, v večjem obsegu stekal na Berishajevo črnogorsko podjetje z istim imenom MB Consulting. Nakazila so potekala vsak mesec, skoraj dve leti, mesečno pa tudi po več kot 50 tisoč evrov. Kot izhaja iz dokumentov, se je v letih 2019 in 2020 nabralo skupaj za 566 tisoč evrov nakazil iz srbske podružnice Gen-I-ja.

Kot so ob objavljenih tabelah zapisali domnevno srbski finančni organi, naj bi tudi iz črnogorske podružnice Berishaj dvigoval velike vsote denarja. Iz dokumenta je razbrati, da je na različne načine dvignil kar 596 tisoč evrov. Objavljenih milijonskih transakcij ni do danes zanikal nihče, niti Berishaj niti plačnik, torej skupina Gen-I. Dvigovanje velikih zneskov gotovine pa je sprožilo špekulacije o pranju denarja.

"Poročali so, ne pa tudi potrdili, da je nekaj denarja vrnil v Slovenijo, kjer so ga poslali različnim mednarodnim borzam, da bi se za njim izgubila sled. Berishaj je igral vlogo mule. Drugi del denarja je ostal na Kosovu. Z njim so financirali kampanje dveh političnih strank. To sta stranki, ki imata na Kosovu vso moč," je dejal Lirim Mehmetaj, urednik zasebnega, do kosovskih oblasti kritičnega medija Albanian post, ki že skoraj leto dni obravnava primer Gen-I-jevih nakazil Berišaju.

"Transakcij ni zanikal. Rekel je, so mu plačali za svetovanje. To je nenavadno, saj se družba Gen-I ukvarja z električno energijo, Berishaj pa je profesor političnih znanosti. Ko smo ga o tem povprašali, ni imel odgovora. Prav tako ni povedal, kam je poslal denar, ki ga je dvignil, in kako ga je porabil," je dodal Mehmetaj.

Zanimivo. Iz podjetja MB Consulting je šel denar – okoli 8500 evrov – tudi na kosovsko podjetje Myloja, kjer sta bila poleg Berishaja solastnika še Slovenca Anton Černe in Janez Bukovnik, oba dolgoletna vodilna na Športni loteriji Slovenije. O Bukovniku se je veliko pisalo ob odhodu v pokoj, ko naj bi prejel astronomsko, več kot 150.000 evrov visoko odpravnino. Po telefonu je Tarči povedal, da v podjetje na Kosovu ni vlagal denarja. "Pred leti smo ga na pobudo Berishaja odprli za za vsak primer, če bi na stara leta kaj s tem podjetjem počeli." Z Berishajem pa da nima stikov in da mu je ta lani spomladi sporočil le, da bo podjetje na Kosovu zaprl.

Tudi v četrtem, nekoč Berishajevem podjetju Zaslon Kosova je najti Slovenca. Kar 85-odstotni lastnik je glede na uradno dostopne podatke znani slovenski poslovnež Erazem B. Pintar. Ta je za TV Slovenija v telefonskem pogovoru zatrdil, da se ne spomni, da bi imel na Kosovu podjetje, in da on podjetja ni ustanovil. Berishaja pa da je srečal samo enkrat v življenju.

Z Berishajem, ki trdi, da je pred časom vsa podjetja prodal, je Tarča poskusila stopiti v stik na več načinov in mu tudi pred kamero zastaviti vprašanja o visokih nakazilih slovenskega državnega podjetja in gotovinskih dvigih. Ni se odzval na zasebno elektronsko pošto niti na sporočila, poslana na kosovsko veleposlaništvo v Zagrebu, ni se oglasil na družbenih omrežjih, neodgovorjeni so ostali klici po telefonu. Tarča ga je zaman iskala na njegovem naslovu v Ljubljani, kjer je zvonec zvonil v prazno.

"Veleposlanik Berishaj ni nikoli govoril z mediji – kljub obljubljeni konferenci kosovskega zunanjega ministra. Govoril je le pred parlamentarno komisijo na Kosovu," je pojasnil Mehmetaj.

Tam je izjavil: "Seveda poznam Gen-I. To je podjetje, ki je v 25 državah sveta. [...] Tam sem bil svetovalec. Delal sem tudi kot predavatelj. V Sloveniji živim že od otroštva. Svetoval sem jim, kako naj podjetje politično ukrepa."

Zatrdil je tudi, da je bil v podjetju zaposlen samo on. Na vprašanje predsedujočega komisiji, ali je kot doktor političnih znanosti imel ekspertizo za trgovanje z energijo, je odgovoril: "Nisem se ukvarjal s prodajo energije. Posredoval sem jim politični pogled na strategije, ki jih ima neka država v določeni situaciji."

Je dva milijona evrov res plačilo le za svetovalne usluge? Kaj konkretno je za slovensko energetsko podjetje počel Berishaj na Balkanu? Od podjetja v skoraj 100-odstotni državni lasti je TV Slovenija zahtevala z Berishajem sklenjene pogodbe in fakture za opravljene posle. Dokumentov in odgovorov do začetka oddaje niso posredovali.

Gen-I Beograd in večino drugih podjetij Gen-I-ja na Balkanu je v času spornih nakazil vodil Igor Koprivnikar, ki je na vrhu Gen-I-ja, po posredovanju sodišča, nasledil Roberta Goloba. S Koprivnikarjem je Tarča želela govoriti o poslih – najprej za kamero. A se z ekipo Tarče ni želel sestati niti neformalno.

Le nekaj dni po klicih in sporočilih na Gen-i Tarče pa je bil Koprivnikar iz vrha podjetja odstavljen. Koprivnikarju naj ne bi pomagal niti sestanek z Golobom, ki se je po informacijah virov TV Slovenija zgodil letos. Iz kabineta predsednika vlade so danes (četrtek) informacijo potrdili, da je premierjev dolgoletni sodelavec pred koncem mandata prišel na kratko srečanje. Vrh Gen-I-ja pa je pretekli teden zavzel Maks Helbl, mož generalne sekretarke Golobove vlade Barbare Kolenko Helbl, ki je do pred kratkim vodil Gen-I-jevo pravno službo.

Na Balkanu so se v aferah znašla številna slovenska podjetja. Tudi denimo večinsko državni Telekom z afeo IPKO. Pod drobnogledom so bili balkanski posli nekoč državne banke NLB.
"Dejstvo je, da je ta regija izšla iz petih, šestih vojn. [...] Na tem območju ni tako močnih institucij nadzora kot v Evropski uniji in seveda se marsikaj dogaja. Iz tega zornega kota je verjetno tudi težje priti do poslov na transparenten način. Te provizije se verjetno dogajajo. Pri poslu je zelo pomembno, kakšne informacije imaš. Obstajajo legitimna plačila storitev, ker nekdo informira, nekomu uspe zbrati vse informacije za nekoga, ki vstopa na trg, obstajajo pa tudi sporni posli," je komentiral novinar, dolgoletni urednik Podjetne Slovenije Goran Novković.

Čeprav ima afera tudi politično razsežnost, pa premier v vseh teh mesecih sumov nikoli ni jasno ovrgel z vsebinskimi odgovori in številkami. "Ne morem in ne bom privolil v to, da bom za človeka, ki ga nikoli nisem videl, z njim nikoli sodeloval, dajal odgovore. In vse medijske objave na Balkanu, o katerih govorite, so v resnici poslane in citirajo vir iz Slovenije," je denimo izjavil v državnem zboru januarja letos.

Iz kabineta predsednika vlade so danes (četrtek) za TV Slovenija sporočili, da je premier podal že vsa potrebna pojasnila, in znova pripisali, da Martina Berishaja ne pozna, da gre za izmišljotine stranke SDS in poskuse diskreditacije predsednika vlade.

Odzivi po razkritju spornih poslov družbe GEN-I

Golob, Berishaj in politika

21. aprila lani, tri dni pred parlamentarnimi volitvami, so imele stranke še zadnje ure za nagovor volivcev. Javnomnenjske ankete so kazale zmago Gibanju Svoboda. Zvečer pa so v medijih, ki jih je obvladovala največja vladna stranka, razkrili: Robert Golob je sredi mednarodne preiskave, finančna mula naj bi mu nosila gotovino. Ti mediji so pisali, da so pridobili obveščevalne podatke v okviru širše mednarodne finančne preiskave. Dokument črnogorskega urada za preprečevanje pranja denarja je po pisanju teh medijev dokazoval, da je Martin Berishaj od Gen-I-ja Beograd prejel več kot pol milijona evrov nakazil, ki jih je sproti dvigoval. In nosil nazaj h Golobu – tako naj bi sklepale obveščevalne službe, je povzemala Anja Šter.

Le uro po tem razkritju je potekalo predvolilno soočenje na TV Slovenija: "Ali držijo obtožbe, da naj bi oprali 600.000 evrov? Samo vprašam," je vprašal voditelj. "Veste, zakaj se vam smejem? Ker ko boste ugotovili, za čigavo podjetje gre, boste ugotovili, da so ti nesrečneži, s te vaše televizije, zakuhali velik mednarodni škandal, v katerega je vpleten osebni prijatelj gospoda Janeza Janše, ker je on lastnik tega podjetja. Mislim, vi ste res smešni. Gospod Janez Janša, ali ste na sliki z gospodom Martinom Berishajem, ki vas je podprl na prejšnjih volitvah in se rokujeta. Da ali ne?" je izjavil Golob.

"Ne. Jaz gospoda Berishaja poznam, ker je bil predsednik Društva Albancev v Sloveniji," je na to odgovoril predsednik SDS-a Janez Janša.

"Točno to. In to je njegovo podjetje," je nadaljeval Golob.

"Pojma nimam o njegovem poslovanju, pojma nimam o tem, kaj sta vidva imela, katera podjetja ima," se je odzval Janša.

Golob je sklenil z besedami: "Midva nikoli nič, vidva pa očitno da."

Nekaj ur za tem se zgodba pojavi v albanskem in kosovskem spletnem mediju Albanian Post in Paparaci, ki sta kritična do aktualne kosovske vlade. Dan pozneje spletni portal InFokus objavi članek: Škandal: podjetje Gen-I, povezano z veleposlanikom Berishajem, od Kosova zgolj v dveh mesecih prejelo 4,2 milijona evrov.

Iz objavljene dokumentacije lahko sklepamo, da je transakcije pridobil črnogorski urad za preprečevanje pranja denarja, jih predal srbskemu uradu, od tam pa so prišli v Slovenijo.

Ni bilo malo tistih, ki so bili prepričani, da sta se nekdanji premier Janša in srbski predsednik Aleksandar Vučić pred lanskimi volitvami dogovorila za vzajemno pomoč pri iskanju podatkov v škodo svojim političnim nasprotnikom. O tem je pisal tudi portal Necenzurirano, katerega nekdanja sodelavka je zdaj generalna sekretarka Gibanja Svoboda.

"Po podatkih in informacijah, ki smo jih pridobili v zadnjem letu dni, odkar se ukvarjamo s to zgodbo, sem trdno prepričan, da se je na uradu za preprečevanje pranja denarja zgodila ena največjih zlorab institucij v politične namene v zgodovini Slovenije. Nadaljnje preiskave bodo pokazale, ali so bile v te zlorabe vpletene tudi nekatere druge slovenske institucije," je dejal novinar portala Necenzurirano Primož Cirman.

Nekdanji direktor Urada za preprečevanje pranja denarja Damjan Žugelj odločno zanika zlorabe kot tudi to, da naj bi šlo za vzajemno pomoč med Janšo in Vučićem pri iskanju spornih podatkov zoper Roberta Goloba oziroma Vučićeve tekmece, med njimi Dragana Đilasa, njegovega najglasnejšega protikandidata.

"Nisem bil obveščen, a sem prebral objave, ki so se pojavile na slovenskem portalu. [...] Nobenih dokazov nimam, ali je to res, želel pa bi, da se to v Sloveniji razčisti. V nasprotju s Srbijo je Slovenija resna država, članica Unije. Prepričan sem, da se take stvari pri vas ne bi smele početi. V Srbiji smo tega vajeni, jaz še najbolj. Predsednik države mi je več stokrat rekel, da sem ukradel 600 milijonov evrov," je povedal Đilas.

En vidik celotne zgodbe je zloraba institucij, drugi del pa razkritje nenavadnih transakcij.

"Morda je do izvirne objave res prišlo zaradi notranjih političnih sporov v Sloveniji, saj je bilo to prvič objavljeno v času volitev v Sloveniji. Ampak motivi objave ne spreminjajo tega, kako resnična je. Zato se mi to ne zdi pomembno," pa je komentiral Lirim Mehmetaj, urednik Albanian posta.

"Bili smo, kot pravilno ugotavljate, obtoženi sodelovanja v umazani kampanji. Z distance devetih mesecev, ko točno te stvari preiskuje NPU, ko pogledamo, da zgodba zanima vedno več dominantnih medijev v regiji in doma, lahko ugotovim ali pa se vprašam, ali ni marsikdo drug sodeloval z drugačnimi motivi v umazani kampanji," se je odzval Mirko Mayer s Planet TV-ja.

"Kaj je sploh vsebina te zgodbe? Sam pač še vedno ne razumem, kaj natančno naj bi Berishaj s tem denarjem počel oziroma kaj natančno naj bi to imelo s slovenskimi volitvami. Kolikor vem, poteka na Kosovu o tem parlamentarna preiskava, v kateri ugotavljajo, da je on financiral neke ljudi tam na Kosovu oziroma kar koli s tem. V Beogradu ga obtožujejo, da je s tem financiral kosovsko politiko. Skratka, sam ne vidim nobenega znamenja indica ali dokaza, da je kakršen koli denar od Berishaja končal v Sloveniji," je izjavil Cirman.

Zgodba ima tudi na Kosovu politične razsežnosti. Opoziciji je afera z Berishajem prišla prav za boj proti premierju Kurtiju. Ustanovili so parlamentarno komisijo, ki preiskuje nepravilnosti vlade pri upravljanju energetske krize. Vlada je sicer komisijo razširila na ugotavljanje nepravilnosti od leta 2006 in zdaj je to komisija za medstrankarsko obračunavanje opozicije in koalicije.

Tudi pri nas tako leva kot desna politika napovedujeta parlamentarne preiskave. V marsikateri stranki, tako koalicijski kot opozicijski, so do razčiščevanja zadev zadržani. "Mi nimamo nobenih težav, da se vse sporne stvari raziščejo in ugotovijo, ali obstajajo ali ne, in da se potegnejo tudi določene konsekvence. Absolutno. Je pa tukaj pomembna ena stvar, tudi kredibilnost," je dejal poslanec NSi-ja Jernej Vrtovec.

Zgovoren je tudi molk nekaterih koalicijskih partnerjev. Zdajšnji SD-jev državni sekretar na pravosodnem ministrstvu, nekdanji vodja Računskega sodišča, ki je na Kosovu svetoval na področju javnih naročil, Igor Šoltes se je izjavi pred kamero izognil. Gospodarski minister Matjaž Han, eden najvidnejših članov SD-ja, pa je Tarči odgovoril: "Predsednik vlade je glede tega že večkrat podal pojasnila, zato tega ne bi komentiral."


Kaj je z domnevno krajo identitete v Romuniji

V manjši poslovalnici romunske Raiffeisen banke v Bukarešti je bil vpisan bančni račun na ime Roberta Goloba leta 2005. Takrat v Bukarešti še ni delovala romunska podružnica Gen-I-ja, ki je sedež sicer imela v stavbi le poldrugi kilometer stran od Raiffeisnove banke.

Pozneje je Gen-I svojo podružnico likvidiral, obdržal pa predstavništvo. Po podatkih poslovne baze Gvin ima krovna družba Gen-I v Romuniji trenutno odprtih šest transakcijskih računov, od tega dva v Raiffeisen banki, je poročala Vanja Grigorovič.

Raiffeisen banka je Tarči odgovorila, da so v Romuniji opravili interno preiskavo, vendar podrobnosti zaradi osebnih podatkov ne želijo izdati. Tarča je klicala tudi romunsko narodno banko. Odgovorili so, da o taki pritožbi nimajo podatkov. Zato je TV Slovenija znova vztrajala pri Raiffeisen banki, ki pa pojasnil ne daje. Poudarja pa, da se bančni računi odpirajo samo v navzočnosti osebe, od pred kratkim velja še možnost videoidentifikacije in elektronskega podpisa. Nerezidentom države odprtje računa dovolijo samo v izrednih primerih.

Kakšni pa so pogoji za odprtje računa, ali račun lahko odprem kot tuja državljanka? "Za odprtje računa potrebuješ osebno številko. Če te nimaš, potrebuješ potni list. Le to," so pojasnili na banki. Je težava, če ni romunska državljanka? "Ne, potem potrebujete potni list."

Kaj pa pravita romunska policija in tožilstvo? Ali zadevo obravnavajo, tudi ker gre za premierja države Evropske unije? Tožilstvo zadev ne komentira, policija pa do danes (četrtek) na vprašanja TV Slovenija ni odgovorila. TV Slovenija je vprašala tudi kabinet premierja Goloba: ali je premier dal prijavo na policijo, morda sprožil še kakšne druge postopke? Jasnega odgovora na to ni dal. Prijave na policijo torej še ni, čeprav se zgodba vleče že dlje kot eno leto.

Golob je na soočenju 21. aprila lani izjavil: "Kar se pa tiče tega lažnega računa v Romuniji: to je pa res zanimiva zgodba, jo z veseljem delim. Pojma nisem imel, da ta račun obstaja, dokler se nisem obrnil na Furs in prosil za potrdilo, da mi izdajo potrdilo, da računa nimam. In oni mi pravijo, imate račun v Romuniji."

Kje vse pa potekajo preiskave spornih transakcij Gen-I-ja na Balkanu? TV Slovenija je spraševala pristojne finančno preiskovalne urade, policije in tožilstva vseh vpletenih držav.

Srbija – uprava za preprečevanje pranja denarja zadev ne komentira, tožilstvo zadeve ne vodi, policija na poizvedbo ni odgovorila.

Črna gora – pristojne institucije odgovorov niso poslale.

Albanija – enota za preprečevanje pranja denarja ne daje komentarjev, policija in tožilstvo molčita.

Kosovo – urad ne daje izjav, policija in tožilstvo prav tako nista odgovorila. Je pa kosovska protikorupcijska komisija na tamkajšnje tožilstvo podala prijavo zoper Martina Berishaja zaradi zatajitve premoženja.

Tudi pri nas se postopki v desetih mesecih še niso kaj veliko premaknili. Kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada ločeno preiskujejo posle na Balkanu, pa tudi poskus privatizacije Gen-I-ja. Na specializiranem državnem tožilstvu na vprašanja Tarče, kako usmerjajo preiskavo, niso želeli odgovoriti. Še pred mesecem dni pa je Golob povedal slednje: "Še vedno nič ne vem o tem. [...] Povsod je bilo vse čisto. Še enkrat, pojma nimam, kaj preiskujejo, povsod je bilo vse čisto."

Sorodna novica Vlada je razrešila dozdajšnjega prvega moža policije Boštjana Lindava. Zamenjal ga bo Senad Jušić.

Kadrovske menjave na policiji in notranjem ministrstvu ne bodo okrepile verodostojnosti kriminalistične preiskave zoper premierja in Gen-I in tudi ne epiloga tega predkazenskega postopka. Notranje ministrstvo je namreč po burnem odhodu Tatjane Bobnar – domnevno zaradi političnih pritiskov, kar Golob zanika – ponovno prevzel preverjeni politični kader Boštjan Poklukar, minister že iz časa vlade Marjana Šarca. Ena njegovih prvih potez pa je bila odstavitev Boštjana Lindava s čela policije. In tako politika – tako kot v prejšnjem mandatu – znova dobiva več vpliva na delo policije.