Državni sekretar na obrambnem ministrstvu Damir Črnčec je v predstavitvi dejal, da je ključni razlog za pripravo nove resolucije le leto dni po sprejetju prejšnje v spremembi varnostnega okolja. Omenil je agresijo Rusije na Ukrajino in pridružitev dveh nevtralnih evropskih držav zvezi Nato. Med ključnimi novostmi je Črnčec naštel vzporedno, ne več zaporedne, gradnjo dveh bataljonskih bojnih skupin, nakup sistemov zračne obrambe srednjega dometa, izgradnjo helikopterskih zmogljivosti s kaskadno menjavo obstoječih helikopterjev in nakupom dodatnih štirih helikopterjev ter vlaganje obrambnega proračuna v raziskave in razvoj.
Med glavnimi cilji resolucije bo v sklopu sestave srednje bataljonske bojne skupine tudi nakup osemkolesnikov. Po informacijah, ki jih je pridobila novinarka Televizije Slovenija Petra Marc, so na mizi ponudbe iz šestih držav, vse pa so v primerjavi z odpovedanimi boxerji cenejše, čeprav imajo enako oziroma celo boljšo stopnjo zaščite pred izstrelki. Katere oklepnike bo Slovenija naročila, naj bi bilo znano še pred poletjem.
Več članov izrazilo pomisleke, da je resolucija premalo ambiciozna
Resolucijo je sicer na odboru DZ-ja pozdravil predstavnik državnega sveta Rajko Fajt z željo, da se zastavljeni cilj namenitve dveh odstotkov BDP-ja za financiranje obrambnega sistema doseže čim prej. V DS-ju so si po njegovih besedah želeli tudi izgradnjo lastnih zmogljivosti za proizvodnjo streliva.
Član odbora Jožef Lenart je dejal, da so predlog resolucije v poslanski skupini stranke SDS preučili in ga bodo v DZ-ju podprli. Pomislek je imel, da je cilj financiranja v vrednosti dveh odstotkov BDP-ja zastavljen premalo ambiciozno, saj da lahko konkretne številke hitro splahnijo, če se gospodarstvo začne ohlajati.
V imenu poslanske skupine NSi-ja je Matej Tonin spomnil, da je lani sprejeta resolucija predvidevala tudi možnost ponovne uvedbe obveznega služenja vojaškega roka, kar pogreša v tej. Ob tem je obžaloval, da resolucija ne predvideva razvoja visokošolskega vojaškega zavoda, saj morajo strokovnjaki s tega področja odhajati na študij v tujino. Številne stvari v resoluciji se Toninu zdijo nedorečene, a jo bodo v NSi-ju podprli, saj podpirajo dvig obrambnih izdatkov.
Stališče poslanske skupine Svoboda je Miroslav Gregorič zastopal z oceno, da je resolucija premalo ambiciozna na finančnem in kadrovskem področju, a jo nameravajo podpreti. Po njegovem mnenju bi morala imeti Slovenska vojska v svojih vrstah od 10.000 do 20.000 profesionalnih vojakov in več sto tisoč rezervistov, kar bi dosegli z neke vrste naborništvom. Pridružil se je pozivom k domači izdelavi streliva, želi pa si tudi domačo izdelavo enostavne in sofisticirane vojaške opreme.
Na potrebo po proizvodnji streliva je v imenu poslanske skupine SD-ja opozoril tudi Damijan Zrim in dodal, da bo SD resolucijo podprl z glasovi v DZ-ju. Črnčec je sicer pojasnil, da je obrambno ministrstvo slovensko gospodarstvo že pozvalo k možnosti domače izdelave streliva.
Kordiš: Denar za orožje je denar, ki onesnažuje
Resoluciji pa je v imenu poslanske skupine Levice nasprotoval član odbora Miha Kordiš, ki se je spraševal, zakaj se tako pomemben dokument sprejema na nujni seji. Med drugim je kritiziral načrtovani nakup drugega transportnega letala spartan, saj da bo to namenjeno oskrbovanju pripadnikov Slovenske vojske na misijah v tujini, čeprav da je temu v 80 odstotkih svojih ur leta namenjeno že obstoječe transportno letalo turbolet.
Ob tem Kordiš meni, da je denar za orožje denar, ki onesnažuje okolje, saj da je obrambni sistem eden največjih proizvajalcev toplogrednih izpustov. "Ali bomo imeli zeleno usmerjeno vlado ali pa bomo kupovali orožje," je rekel.
Matični odbor je na koncu z desetimi glasovi za in enim proti sklenil še, da DZ predlaga odločanje o resoluciji na marčevski seji.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje