V slovenskih lekarnah zmanjkuje nekaterih zdravil. Foto: Reuters
V slovenskih lekarnah zmanjkuje nekaterih zdravil. Foto: Reuters

Pred manj kot dvema tednoma smo poročali, da v lekarnah primanjkuje nekaterih zdravil, med drugim zelo pogosto uporabljen antibiotik ospen za otroke. Kot so takrat pojasnili na Javni agenciji za zdravila in medicinske pripomočke, naj bi motnja v preskrbi po podatkih proizvajalca trajala še do 4. julija.

Sorodna novica V lekarnah primanjkuje otroškega antibiotika ospen, ponovno ga bodo lahko naročile 4. julija

V Sloveniji težave predstavlja premajhen trg

Pojavi začasnih motenj v preskrbi s posameznimi zdravili so po navedbah agencije običajni tako v Sloveniji kot tudi drugod po EU-ju in svetu. Vzroki za njihov nastanek so različni in so lahko povezani z učinkovino, proizvodnimi omejitvami, z distribucijo končnega izdelka in v slovenskem primeru dodatno še z velikostjo trga.

"Le najbolj prodajana zdravila se v Sloveniji prodajajo v tako velikih količinah, da je za Slovenijo narejena celotna proizvodna serija, pri vseh preostalih si serijo delimo z drugimi državami, kar poveča potrebo po usklajevanju proizvodnih naročil," so pojasnili na JAZMP-ju.

JAZMP sicer redno spremlja prisotnost zdravil na slovenskem trgu, poroča STA. Obvestila posredujejo drugim deležnikom v zdravstvu, povzetki pa so na voljo tudi javnosti na spletni strani agencije in v osrednji bazi zdravil. Trenutno je prijavljena motnja v preskrbi 286 zdravil, na trgu pa jih je dostopnih skoraj 5000.

"V obdobju zadnjega leta na območju celotnega EU-ja, ne le na slovenskem trgu, opažamo povečano število začasnih motenj v preskrbi, žal tudi pri nekaterih zdravilih, ki se uporabljajo pri otrocih, kot so nekateri antibiotiki in nesteroidna protivnetna zdravila v obliki peroralnih suspenzij," so zapisali.

V veliki večini primerov je v primeru antibiotikov in nesteroidnih protivnetnih zdravil v obliki sirupov v dogovoru med zdravnikom in bolnikom oz. starši mogoče najti neposredno zamenjavo – v idealnem primeru v obliki zdravila drugega proizvajalca, ki vsebuje enako učinkovino v enaki farmacevtski obliki in jakosti, so pojasnili na JAZMP-ju.

"V redkih primerih in le v manjših količinah ter pod določenimi pogoji lahko nadomestimo pomanjkanje z zdravili, ki jih pripravijo v lekarni za določenega bolnika," pa so pojasnili na Lekarniški zbornici Slovenije. V zbornici ob tem še navajajo, da je težko napovedati, kaj se bo dogajalo na trgu zdravil v prihodnosti. S problematiko pomanjkanja zdravil se ukvarjata tudi Evropska komisija in Evropska agencija za zdravila (Ema), so navedli.

Izpad proizvodnje "necovidnih zdravil"

V zadnjih dveh letih pa so zaradi pandemije covida-19 prepoznali še nekaj novih razlogov, in sicer izpad proizvodnje "necovidnih zdravil" zaradi prednostne proizvodnje zdravil in cepiv proti covidu-19, večtedenska zaprtja najpomembnejših pristanišč in proizvodnih mest zdravilnih učinkovin zunaj EU-ja, tako rekoč čez noč spremenjene potrebe po posameznih zdravilih oz. skupinah zdravil, so navedli na JAZMP-ju.

Kot so spomnili na agenciji, so bili v času slovenskega predsedovanja Svetu EU-ja na svetu za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov politično dogovorjeni zaključki, s katerimi so Evropsko komisijo pozvali, naj preveri, kaj bi bilo poleg obstoječih finančnih ureditev potrebno za zagotovitev razpoložljivosti in razvoj današnjih in prihodnjih zdravil in terapij v EU-ju, ter oceni morebitne stroške in koristi vzpostavitve proizvodnih obratov na ravni EU-ja ter posledice, ki bi jih ta imela za trg.

Ob tem so pojasnili, da to ne bi pomenilo "nadomeščanja" zasebnega sektorja ali "nacionalizacije" farmacevtske industrije, ampak je "namesto tega predlagan ciljno usmerjen pristop za pokrivanje področij, kjer je malo komercialnih interesov in spodbud za podjetja, saj si želimo odprto strateško avtonomijo Evropske unije".

Prav tako je JAZMP v času slovenskega predsedovanja sodeloval v pogajanjih in uskladil besedilo evropske uredbe, ki razširja pristojnosti Eme na področju spremljanja, preprečevanja in usklajenega ukrepanja držav članic oz. njihovih pristojnih organov v primeru izrednih razmer v zdravstvu. Prav na podlagi te uredbe je Ema že začela pogovore z največjimi proizvajalci antibiotikov, da bi v dogovoru našli sistemske rešitve za čim hitrejši zaključek trenutnih težav in njihovo nadaljnje preprečevanje.