"Po vsem svetu smo priča spremembam brez primere – vročinski valovi, ki smo jim priča v ZDA, Evropi in na Kitajskem, rušijo rekorde, levo, desno in v sredini," je pojasnil Schimdt. Čeprav se ocene nekoliko razlikujejo med seboj, pa je po njegovih besedah trend ekstremne vročine nedvoumen in se bo odražal tudi v poročilih o temperaturnih razmerah, ki bodo sledila v prihodnje.

Že letošnji junij je bil po ocenah evropskega servisa za satelitsko spremljanje podnebnih sprememb Copernicus (C3S) najtoplejši do zdaj s povprečno temperaturo 16,5 stopinje Celzija, kar je 0,5 stopinje nad 30-letnim povprečjem.

Kot opozarja Schmidt, vseh teh učinkov ni mogoče pripisati vremenskemu pojavu El Nino, ki je v resnici še v zgodnji fazi in trenutno igra le manjšo vlogo. Kljub temu smo priča vsesplošnemu segrevanju povsod po svetu, še posebej v oceanih. "Že več mesecev zaznavamo rekordne temperature morske gladine, tudi zunaj tropskih območij," pravi direktor Nasinega inštituta za vesoljske študije Goddard.

El Nino se bo okrepil

Pri Nasi pričakujejo, da se bo ta trend nadaljeval, razlog za tako prepričanje pa je, ker v ozračje še naprej izpuščamo toplogredne pline.

Schmidt na podlagi svojih izračunov trenutno ocenjuje, da je 50 odstotkov možnosti, da bo letošnje leto najtoplejše v zgodovini, medtem ko drugi znanstveniki ocenjujejo, da je za to 80 odstotkov možnosti.

A prihodnje leto bi lahko bilo še toplejše, saj se bo okrepil El Nino, ki bo vrhunec dosegel proti koncu leta 2024. Vremenski pojav, zaradi katerega naj bi po svetu v bližnji prihodnosti pustošile suše, požari, poplave in monsuni, se zgodi vsakih nekaj let zaradi segrevanja zgornjih plasti vode v srednjem in vzhodnem delu Tihega oceana.

V ZDA mnogi skeptični

Kljub ekstremnim vremenskim pojavom, ki jih napoveduje ameriška vesoljska agencija in za njih krivi spreminjanje podnebja, pa temu v ZDA mnogi še vedno ne verjamejo, poroča dopisnik RTV Slovenija iz Washingtona Andrej Stopar, čeprav južne zvezne države od Kalifornije, Arizone, prek Teksasa in Oklahome do Floride že od junija pestijo rekordno visoke temperature.

Kongresni republikanci tako niso bili navdušeni nad obiskom posebnega odposlanca Bele hiše za podnebje Johna Kerryja na Kitajskem, kjer sicer po pričakovanjih ni dosegel nobenega preboja, čeprav je ameriški predsednik Joe Biden opozoril, da je podnebna kriza univerzalna grožnja človeštvu.

Republikanskim dvomljivcem so po poročanju Stoparja pritegnili tudi konservativni mediji, ki so skeptični do omejevanja ameriških izpustov toplogrednih plinov, dokler se s tem ne spopade tudi Kitajska, saj bi se sicer zmanjšala konkurenčna prednost ZDA.

Bidnova administracija je boj proti podnebnim spremembam sicer postavila za eno svojih prednostnih nalog in vanj vlaga ogromna sredstva, a v polariziranih ZDA to ni prepričalo nasprotne strani. Tako to ključno področje ostaja stvar politične dobre volje, kar pa ne more biti prava popotnica pozivom k mednarodnemu sodelovanju, zaključuje Stopar.