Odbor je sprejel več sklepov koalicije, med drugim sklep, da vlada po sprejemu integracijske strategije do konca poletja 2024 sprejme strategijo upravljanja migracij; pa tudi sklep, s katerim predlaga vladi, da pri končni pripravi obeh strategij poleg mednarodnopravnih in humanitarnih vidikov upošteva tudi veliko pomanjkanje delovne sile v Sloveniji ter da v najkrajšem možnem času zagotovi dodatne kapacitete za nastanitev in oskrbo prosilcev za mednarodno zaščito.

Večinsko podporo sta dobila tudi sklepa, s katerim člani odbora predlagajo vladi, da ustanovi strateški svet, ki se bo ukvarjal z vprašanji vključevanja tujcev v gospodarsko, kulturno in družbeno življenje Slovenije in vanj vključi različne strokovnjake s področij migracij in integracije ter predlog, da v okviru priprave strategije vlade za področje priseljevanja temeljito razčleni cilj, "ki naslavlja nedovoljene migracije in odpravljanje tveganj za nacionalno varnost v povezavi z organizirano kriminaliteto".

Kaj pravzaprav določa prenovljena strategija

Posodobljena strategija za migracije prepoznava migrante kot osebe, ki morajo biti deležne zaščite, nova strategija za integracijo pa naslavlja njihovo vključevanje v družbo in na trg delovne sile, s poudarkom na učenju jezika, je bilo slišati na današnji maratonski seji odbora.

Notranji minister Boštjan Poklukar je migracijsko in integracijsko strategijo predstavil rekoč, da gre za živa dokumenta, ki bosta izboljšana s pomočjo poslancev DZ-ja, s ciljem priprave celovitih dokumentov. Ob tem je integracijska strategija dokument, ki ga država še ni imela, ob čemer Poklukar verjame, da se bo v naslednjih letih še nadgrajevala.

Slovenija potrebuje delovno silo, predvsem strokovnjake, zdravnike in študente iz tujih držav. Ti ljudje se bodo tukaj ustalili, postali naši sosedje, prijatelji in sodržavljani, je dodal Poklukar.

Generalni direktor direktorata za migracije na notranjem ministrstvu Matej Torkar je navedel, da strategija priseljevanja vključuje štiri strateške cilje. Kot prvega je navedel zunanje delovanje za zagotavljanje varnih in urejenih migracij, ki daje poseben poudarek sodelovanju z državami izvora, z namenom preprečevanja migracij. Drug cilj opredeljuje možnosti uporabe migracijskega potenciala za zmanjševanje upada delovno aktivnega prebivalstva Slovenije. Poseben poudarek strategija daje odpravi administrativnih ovir pri zaposlovanju in zaščiti delavcev.

Strategija v tretjem cilju migrante razume kot subjekte migracij, ki morajo biti deležni zaščite življenja in dostojanstva, ob upoštevanju temeljnih človekovih pravic in svoboščin. Poseben poudarek po Torkarjevih zagotovilih daje zaščiti migrantov in preprečevanju sovražnega govora. Zadnji cilj naslavlja manj pozitivne vidike migracij, kot so nezakoniti prehodi meje in vpliv migracij na notranjo varnost države, je naštel.

Jezikovna integracija kot ključen element vključevanja v družbo

Strategija za integracijo je medtem prepoznala jezikovno integracijo kot ključni element za uspešno vključevanje v družbo, je dokument predstavila direktorica Urada vlade za oskrbo in integracijo migrantov Katarina Štrukelj. Skupaj z ministrstvom za vzgojo in izobraževanje so snovalci strategije ocenili, da je potrebna prenova javno veljavnih programov, ki že poteka, je dejala. Ob tem si bo strategija prizadevala, da bo učenje jezika mogoče izvajati ob delovnem času. Drugo poglavje strategije je namenjeno izobraževanju, ki predvideva ukrepe od predšolske vzgoje do univerze.

Predmet tretjega poglavja je trg dela, ki naslavlja problematiko razpoložljivosti informacij tako za tujce kot za delodajalce. To strategija dosega s predintegracijskimi programi in vzpostavitvijo info točke, na kateri lahko vsi deležniki dobijo verodostojne informacije, je povedala Štrukelj.

Strategija vključevanja lokalno okolje naslavlja v posebnem poglavju, saj želi v njem spodbujati do migrantov naklonjeno vzdušje. Predvideva programe vključevanja v družinske in večgeneracijske centre, socialnovarstvene ter druge skupnostne programe, dotika pa se tudi specifičnih potreb najbolj ranljivih skupin migrantov. Na predlog nevladnih organizacij pa po navedbah Štrukelj predvideva tudi odpravo administrativnih ovir in spremembo zakonodaje, na način, da bo tujcem vključevanje v družbo lažje.

Trbič za odpravo administrativnih ovir

Državni sekretar na ministrstvu za javno upravo Jure Trbič je povedal, da je ministrstvo pri strategiji sodelovalo z zavezo odpravljanja administrativnih ovir. Odpravljanje zaostankov bo doseglo z dodatnimi zaposlitvami na upravnih enotah in modernizacijo njihovega poslovanja. Dodatne kvote za delovna mesta bo ministrstvo dalo na področju informiranja najbolj obremenjenih upravnih enot v Ljubljani, Mariboru in Novem mestu, je dejal.

Poslanska razprava

V razpravi so člani odbora pozdravili napore za vzpostavitev dodatnih mehanizmov za integracijo migrantov, ob tem pa so bili tudi kritični, da imata predloga delovnih osnutkov veliko pomanjkljivosti in sta premalo ambiciozna.

Strategija bo potrebovala veliko popravkov, tudi zaradi dejstva, da k nam prihajajo ljudje iz držav, kjer niso obiskovali niti osnovne niti srednje šole, je poudaril Anton Šturbej (SDS). Njegova strankarska kolegica Anja Bah Žibert pa je poudarila, da bo treba pri obravnavi obeh dokumentov več pozornosti nameniti vidiku varnosti. "Pritisk migrantov na južno mejo je visok," je poudarila.

Medtem ko se Evropa utaplja v migracijah, se v Sloveniji, kjer smo do septembra letos zaznali 40.000 nezakonitih migrantov, ukvarjamo s tem, kaj bomo kot država naredili, da bo tem ljudem lažje, je bila kritična poslanka SDS-a. Poudarila je tudi podatek policije, po katerem dnevno v Slovenijo nezakonito vstopi od 200 do 300 migrantov.

Slovenija se ne utaplja v nezakonitih migracijah, v Sloveniji tudi ni 40.000 migrantov, ker je Slovenija zanje tranzitna država, je Bah Žibert odgovorila predsednica odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo Tereza Nova (Gibanje Svoboda). "Za tiste, ki ostajajo, pa moramo poskrbeti, zato da bo tudi večinsko prebivalstvo zadovoljno živelo z njimi," je poudarila Novak.

Podatek o 40.000 beguncih je zanikala tudi direktorica vladnega urada za oskrbo in integracijo migrantov Katarina Štrukelj. Kot je pojasnila, je bilo v četrtek v Sloveniji nastanjenih 1391 vlagateljev namere za mednarodno zaščito in 882 beguncev. Poudarila je tudi podatek, da je v trg dela vključena tretjina od 601 prosilcev za mednarodno zaščito.

Stališče poslanke NSi-ja Vide Čadonič Špelič v povezavi s strategijama je, naj koalicija čim prej pripravi dokument, "ki bo konkreten in bo vključeval časovnico, finančna sredstva in ki bo upošteval vse, kar je potrebno, za njegovo sprejetje", je po poročanju Slovenske tiskovne agencije med drugim poudarila Čadonič Špelič.

Nezadovoljstvo med nevladnimi organizacijami

Integracijska strategija pa poleg vključevanja na trg dela obsega še integracijo v lokalno okolje in izobraževanje ter tudi jezikovno integracijo, ki po oceni nevladnih organizacij odpira več vprašanj, je poročal Radio Slovenija. Kot je poudaril izvršni direktor Slovenske filantropije Franci Zlatar, še vedno ni jasno, kaj bo s pridruženimi družinskimi člani tujcev. Ti bodo morali "do 1. 11. 2024 prinesti neko potrdilo, da so v Sloveniji opravili izpit iz slovenskega jezika na vstopni ravni. Ali bodo te povečane kapacitete omogočile, da bodo vsi tisti, ki morajo to opraviti, to dejansko tudi lahko opravili?"

Migracijske strategije ne moremo podpreti, pa je sporočila jasna Urša Regvar iz Pravnega centra za varstvo človekovih pravic. "Želela bi opozoriti, da ima ogromne vsebinske pomanjkljivosti. Dokument se skoraj v celoti naslanja na neke statistične podatke. Po našem mnenju v njem niso jasno oblikovani strateški cilji, ni mehanizma za njihovo uresničevanje," je izjavila.

V nevladnih organizacijah trdijo, da niso bili dovolj vključeni v pripravo strategij, njihove pripombe večinoma tudi niso bile upoštevane, je še poročal radio.