Mesec in pol je minil od katastrofalnih poplav, ki so prizadele velik del države, zbrani so okvirni podatki popisa o povzročeni škodi, ki služijo kot podlaga za izplačila odškodnin, poročilo o škodi pa bo moralo še skozi 'blagoslov' nekaterih državnih institucij.

Predstavnik uprave za zaščito in reševanje Srečko Šestan je pojasnil, da so na pravkar končanem razpisu prejeli čez 7.000 vlog za poplačilo škode. Na državni infrastrukturi ocenjena škoda znaša 7 milijonov evrov, v gospodarstvu pa 19 milijonov. Po oceni Agencije RS za okolje je škode na vodotokih za 93 milijonov evrov. Dodal je, da je težko napovedati, kdaj bodo upravičenci začeli prejemati denar iz proračuna.
Zavarovalnice že odprle mošnjičke
Odškodnine pa so že začele izplačevati zavarovalnice. Tri največje so do zdaj odštele 14 milijonov evrov, ob poplavah pa je bila skupna predvidena škoda 35 milijonov. Največ, 20 milijonov, so naračunali v Zavarovalnici Triglav.
V Kostanjevici na Krki škoda na četrtini objektov
Škodo so popisovale tudi občine. V Posavju so delo opravile vse komisije, razen v občini Kostanjevica na Krki, kjer so zaprosili za podaljšanje roka. So pa v Kostanjevici izračunali, da znaša povprečna škoda na gospodinjstvo okoli deset tisoč evrov. Kot je pojasnil župan Mojmir Pustoslemšek, ima občina na posebnem računu rezerviranih 25 tisoč donatorskih evrov in še dodatnih 69 tisoč evrov rezervnega sklada, od katerih pa bodo najprej morali odšteti 30 tisoč evrov za stroške reševanja. Občinsko pomoč naj bi začeli deliti konec decembra ali januarja, vendar bi ljudje v Kostanjevici sredstva potrebovali že pred zimo, je dejal župan.
Popisana škoda ni enako dejanska škoda
V občini Brežice je ocenjena škoda 1.400.000 evrov, Krško je v vseh treh ocenjevalnih kategorijah prijavilo za 864.000 evrov škode, iz Sevnice pa so znani le podatki o škodi v kmetijstvu v višini 147.000 evrov. To pa ni celotna škoda zaradi poplav, saj se je v poročilo vnašalo le določene vrste škode v skladu s kriteriji in navodili. Dejanska škoda v kmetijstvu je bila precej večja, opozarjajo v občinah. Ocenjevalo se ni škode na travinji, zaradi plazov, nanosov kamenja, peska, mulja in odpadkov. Kot primer so izpostavili 80-centimetrsko naplavino na Arškem polju.