Vlada v Canberri trdi, da je projekt nujen za celoletni dostop znanstvenikov in ekip do raziskovalne postaje Davis, najbolj južne avstralske baze na Antarktiki. Poleg tega si želi Avstralija s tem zmanjšati vse večjo prisotnost Kitajske na zamrznjeni južni celini, piše Guardian.

Okoljski znanstveniki svarijo pred tem, da bi države tekmovale, katera na Antarktiki postavi večjo zgradbo.

"Glede na naložbo in vpliv na okolje gre za prvi tak projekt na Antarktiki. Čeprav to počnejo v imenu znanosti, se nad tem navdušuje zelo malo znanstvenikov. V tem primeru gre bolj za vihranje zastav, za prikazovanje in utrjevanje avstralske prisotnosti," je dejal znanstvenik za okolje na Inštitutu za morske in antarktične študije Univerze v Tasmaniji Shaun Brooks.

Brooks ocenjuje, da bi se obstoječa infrastruktura na celini z gradnjo nove stavbe povečala za 40 odstotkov, kar bi bilo po njegovi oceni škodljivo in nepotrebno.

"Kako lahko utemeljite, da je potrebno vložiti več milijard dolarjev za vzletno-pristajalno stezo ob bazi, v kateri pozimi biva le 19 ljudi in so jo brez težav vzdrževali od leta 1957?" se sprašuje Brooks.

Dostava gradbenega materiala s stotimi ledolomilkami

Nova letalska steza naj bi bila dolga 2,7 kilometra in široka 40 metrov, zgradili naj bi jo na 11.500 betonskih blokih, vsak od njih pa naj bi tehtal 10 ton. Projekt lahko vpliva na onesnaževanje, prah, hrup in emisije ogljika, že dostava gradbenega materiala s Hobarta pa naj bi trajala več kot desetletje, pri čemer naj bi uporabili vek kot 100 ledolomilk.

Poleg uničevanja habitata divjih živali med gradnjo bi obratovanje letališča v prihodnosti lahko motilo tudi kolonije južnih velikanskih petrelov, tjulnjev in pingvinov.

Načrte za stalno letališče v Davisu so sicer prvič predstavili že pred desetletji, vendar so jih pretekle vlade zavrnile, poroča Guardian.

Zaradi enega preleta letala 7000 poginulih pingvinov

Študije so pokazale, da letala na antarktične živali slabo vplivajo, v 80. letih je zaradi preleta enega samega poštnega letala, ki je letelo nizko nad celino, poginilo 7000 kraljevskih pingvinov. Če samice, ki grejejo jajca, namreč prestrašijo letala, jih lahko zapustijo, s tem pa izpostavijo mrzlemu vremenu, vetru in plenilcem. V hribih Vestfolda, ki so blizu kraja, kjer naj bi zgradili novo infrastrukturo, gnezdijo pingvini Adelie, ki morajo na mirujočih jajcih ostati dlje časa, da se piščanci uspešno izvalijo.

Med tistimi, ki gradbenemu projektu na Antarktiki nasprotujejo, je tudi upokojeni vodja logistike Geoff Dimmock, nekdanji organizator pošte in dobavnih služb v regiji, ki opozarja, da se projekt ne more izogniti hrupu in onesnaževanju. "Nočem, da izravnajo hribe," je dejal in dodal: "Mislim, da je to z okoljskega vidika res slab zgled. In to je slaba pridobitev za ta denar."

Kršenje predpisov

Različni avstralski politiki so na vlado naslovili vprašanje, ali bo kršila lastne smernice, ki pravijo, da letala ne smejo leteti manj kot 2,1 kilometra od kolonije pingvinov in da nobena vzletno-pristajalna steza ne sme biti oddaljena 500 metrov od kolonije tjulnjev.

Senator stranke Zeleni v Tasmaniji Peter Whish-Wilson je med zasedanjem parlamenta vlado vprašal, ali projekt izpolnjuje cilj Avstralije, da bo v regiji spodbujala "vodenja in skrbništva nad okoljem".

Avstralski oddelek za Antarktiko je napovedal, da bodo na državni ravni presodili možne vplive projekta na okolje, predlog pa bo šel v javno razpravo tako v Avstraliji kot tudi na mednarodni ravni.

"Gradnja letališča bo imela velik vpliv in zavezani smo k temu, da razumemo vplive na okolje ter izvajamo omilitvene ukrepe po najvišjih možnih standardih in v skladu z zakonskimi zahtevami," je za Guardian sporočil predstavnik oddelka.