Salonit Anhovo na svoji spletni strani navaja, da spada v skupino več kot 200 cementarn v Evropski uniji, ki uporabljajo odpadke kot vir alternativnih goriv. Foto: BoBo
Salonit Anhovo na svoji spletni strani navaja, da spada v skupino več kot 200 cementarn v Evropski uniji, ki uporabljajo odpadke kot vir alternativnih goriv. Foto: BoBo

Grozeče fotografije kopičenja smeti na dvoriščih komunalnih podjetij so lani znova odprle burno razpravo o gradnji sežigalnice v Sloveniji. Med njenimi zagovorniki in nasprotniki se je kot kompromisna pot skušala izrisati možnost sosežiga odpadkov v že obstoječih industrijskih obratih. Omenjal se je tudi Teš 6, ki bi potreboval le še nekaj adaptacije (in precejšnji investicijski vložek) in nadomestil sežigalnico. A to je le ena izmed prihodnjih možnosti urejanja problematike odpadkov, ki bi se navsezadnje še vedno lahko uresničila po najvišjih okoljskih standardih.

Objekti z dovoljenjem za sežig ali sosežig odpadkov

Trenutno ima v Sloveniji dovoljenje za sežig ali sosežig odpadkov pet objektov: tovarna kemičnih izdelkov Albaugh v Račah, Toplarna Celje, mengeški in lendavski obrat Leka ter Salonit Anhovo.

V Sloveniji sosežig odpadkov že poznamo, a se najmanj v enem primeru ne izkaže kot primerna alternativa sodobnim sežigalnicam, ki morajo upoštevati razmeroma visoke okoljske standarde. V Anhovem je poleg proizvodnje azbesta v 70 letih zrasla še cementarna. Leta 1996 je proizvodnja azbesta ukinjena, cementarna pa je obstala in leta 2007 pridobila okoljevarstveno dovoljenje za sosežig odpadkov, določene odpadke pa naj bi obrat v okviru drugih okoljevarstvenih dovoljenj sežigal že prej.

Zastopnik cementarne zahteval umik objavljene študije

Julija je društvo Eko krog izdalo študijo Sežiganje odpadkov v cementarnah: primer Salonit Anhovo, s katero so želeli opozoriti, da za sežigalnice in cementarne veljajo povsem drugačne zakonske določbe glede izpustov nevarnih snovi v okolje. Kmalu po objavi študije je odvetniška pisarna Zidar Klemenčič, ki zastopa Salonit Anhovo, zahtevala njen umik s spletne strani društva. V zahtevi so navedli, da študija zavaja in prireja podatke, čeprav so nekateri podatki, navedeni v študiji, vzeti s Salonitove spletne strani.

Sorodna novica Okoljsko sprejemljiva sežigalnica ne prinaša dobička

Ko Eko krog študije ni umaknil, so iz odvetniške pisarne zahtevo po umiku poslali tudi gostitelju spletne strani. "Da bi gostitelja zaščitili, smo začasno onemogočili dostop do spletne strani in gostovanje prenesli drugam," so na torkovi tiskovni konferenci pojasnili v Eko krogu.

Izpusti z dovoljenjem za sosežig odpadkov skokovito narasli

V študiji Eko krog primerja izpuste cementarne Salonit Anhovo v letu 2007, ko je ta dobila dovoljenje za sosežig odpadkov, in v letu 2012. Izpusti so v tem času skokovito narasli. V letu 2017 so nekoliko nižji kot leta 2012, a neprimerljivo višji kot pred pridobitvijo dovoljenja za sosežig odpadkov leta 2007, kažejo podatki Agencije RS za okolje. Gre za izpuste benzena, amonijaka in živega srebra.


Izpusti 2007Izpusti 2012Izpusti 2017
Benzen1,5 tone2,88 tone2,73 tone
Amonijak20 ton55,5 tone45,47 tone
Živo srebro 9 kg51,7 kg50,15 kg

"V Eko krogu smo se za objavo primera iz prakse odločili zaradi javne razprave o načinu reševanja odpadne lahke frakcije oziroma plastične embalaže. V tej razpravi se kot najučinkoviteje in najbolj smiselno promovira sežig v specializiranih sežigalnicah ali sosežig v drugih industrijskih napravah (npr. cementarnah ali termoelektrarnah)." A primerjava sodobnih sežigalnic, kakršno poznamo na Dunaju, s sosežigom odpadkov v cementarnah nikakor ni ustrezna.

Dovoljen izpust dušikovih oksidov v sežigalnici in cementarni

Najočitnejši je primer izpustov dušikovih oksidov, ki imajo ob povečanih koncentracijah negativen vpliv na dihala. Tako evropska kot nacionalna zakonodaja za cementarne dovoljujeta precej višje mejne vrednosti izpustov dušikovih oksidov v zrak kot za sežigalnice odpadkov. Evropska sežigalnica lahko na dan v zrak izpusti nekaj manj kot 3.000 kilogramov dušikovih oksidov, cementarna v Anhovem pa kar 7.440 kilogramov. Pri tem ni odveč spomniti, da govorimo o območju, ki ga je že tako močno prizadela proizvodnja azbesta. Bolniki z azbestozo pa bi se morali izogibati nadaljnjemu obremenjevanju pljuč.

"Za državljana ni pomembno, kateri obrat, sežigalnica ali cementarna, ki sosežiga odpadke, onesnažuje njegovo okolje. Če bi imelo podjetje Salonit Anhovo status sežigalnice, pa bi zanjo v istem okolju veljali strožji predpisi in zrak bi bil kakovostnejši. Pravica do zdravega življenjskega okolja, do varnosti in do zdravja ne more biti odvisna od statusa obratovalca in od vrste dejavnosti, ampak mora za vse gospodarske objekte veljati isti režim glede istih nevarnih spojin," so še opozorili v Eko krogu.

Cementarno Salonit Anhovo razburja študija o izpustih