Ker je stopnja zaposlenosti v Sloveniji trenutno zelo visoka, število dnevnih migracij, povezanih z delom, ne narašča in je stabilno. Povečuje pa se uporaba avtomobila za nakupovanje, prosti čas in druge dejavnosti. Foto: BoBo
Ker je stopnja zaposlenosti v Sloveniji trenutno zelo visoka, število dnevnih migracij, povezanih z delom, ne narašča in je stabilno. Povečuje pa se uporaba avtomobila za nakupovanje, prosti čas in druge dejavnosti. Foto: BoBo

Ali lahko z omogočanjem dela od doma zmanjšamo izpuste toplogrednih plinov iz prometa v ozračje? "Lahko. Zagotovo gre za pomemben ukrep, ki pa ne more biti edini," odgovarja Gregor Pretnar iz podjetja PNZ, ki se ukvarja z načrtovanjem prometa in med drugim sodeluje pri izdelavi strokovne podlage za nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN). Med ukrepi za izboljšanje trajnostne prometne politike v zadnji verziji NEPN-a tako najdemo tudi "spodbujanje dela od doma in določanje meril za delo od doma v javni upravi".

NEPN

Nacionalni energetski in podnebni načrt je strateški dokument, ki načrtuje zeleni prehod in do leta 2030, a s pogledom do leta 2040, določa cilje glede razogljičenja. Predvideva zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, načrtuje uvajanje obnovljivih virov energije in večjo energetsko učinkovitost. O svojem energetskem in podnebnem načrtu mora Slovenija poročati tudi Evropski komisiji. Zadnjo različico NEPN-ja bo morala v Bruselj poslati 30. junija 2024.

Konec leta 2022 je 505.000 ljudi ali več kot polovica delovno aktivnega prebivalstva v Sloveniji odhajalo na delo v drugo občino. Z delovnimi migracijami je najbolj obremenjena občina Ljubljana, kamor se na delo pripelje skoraj 141.300 ljudi iz drugih občin, navaja Statistični urad RS. Po množičnosti dnevnih delovnih migracij Ljubljani sledijo Maribor, Celje, Kranj in Domžale.

"Pot na delo predstavlja 43 odstotkov vseh potniških kilometrov, opravljenih z avtomobilom, v Sloveniji," ob tem pojasnjuje Pretnar. "Če bi imeli učinkovit javni promet, bi bilo delo od doma manj pomembno, a ker ga nimamo, je takšen ukrep lahko kar učinkovit. Predvsem ker iščemo ukrepe, ki jih lahko uvedemo čim hitreje. Mudi se nam tako zaradi izpustov kot zaradi zastojev na cestah."

Cestni promet je eden najpomembnejših virov onesnaževanja zraka v Sloveniji in prispeva skoraj tretjino vseh toplogrednih plinov v ozračje. V tem deležu je sicer zajet tudi tovorni promet, a veliko večino teh izpustov (skoraj dve tretjini) predstavljajo osebni avtomobili. Kljub temu se prevoz z osebnimi avtomobili še vedno povečuje, v posameznem avtomobilu pa največkrat sedi le voznik.

Redno delo od doma bi lahko občutno zmanjšalo število poti, opravljenih z avtomobilom

"Za nekdanje ministrstvo za infrastrukturo smo v sodelovanju z Valiconom v letu 2022 opravili anketo, v kateri smo ugotovili, da ima 39 odstotkov zaposlenih v Sloveniji možnost dela od doma. Na dan ankete je 23 odstotkov vprašanih tudi dejansko delalo doma," izsledke raziskave navaja Pretnar. Po grobem izračunu oceni, da je na ta dan od doma delalo 10 odstotkov delovno aktivnih oseb.

"Trenutno izvajamo anketo v eni od ljubljanskih četrti, v kateri ljudi sprašujemo, kolikokrat na teden jim delodajalec omogoča delo od doma. Odgovori kažejo, da jih 56 odstotkov ne more delati od doma, kar je primerljivo s povprečjem v Sloveniji. Tisti, ki jim delodajalci to omogočajo, pa lahko v povprečju od doma delajo 1,3-krat na teden."

Če bi vseh 39 odstotkov zaposlenih, ki lahko delajo od doma, le en dan v tednu izkoristilo to možnost, bi za okoli 3,5 odstotka lahko zmanjšali skupno število poti na delo, ugotavlja Pretnar. Če bi ista skupina zaposlenih od doma redno delala dvakrat tedensko, bi lahko število vseh poti na delo znižali že za sedem odstotkov. "Noben ukrep ne reši vsega, a šteje vsak odstotek," je prepričan Pretnar.

V Sloveniji promet narašča od enega do dveh odstotkov na leto (letošnje leto zaradi vstopa Hrvaške v schengensko območje sicer močno izstopa), s spodbujanjem dela od doma bi lahko ta učinek za os tri do štiri leta nevtralizirali, meni Pretnar.

Foto: BoBo
Foto: BoBo

Vpliv spodbujanja dela od doma na promet

Delo od doma je poleg zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov in izboljševanja kakovosti zraka pomembno tudi z vidika upravljanja prometa. "Maja in junija, ko smo bili priča hudim zastojem, bi lahko s spodbujanjem dela od doma bistveno izboljšali razmere na cestah. K temu bi pripomogel tudi prožnejši delovni čas, ki zaposlenim omogoča, da na delo prihajajo med pol sedmo in deveto uro. To sicer ne zmanjša števila potovanj, a jih znotraj delovnega dne bolj enakomerno razporedi." Pretnar ob tem omeni še od pet do deset "prometno najbolj kritičnih dni v letu", v katerih "država stoji". "Če bi javna uprava in vsa podjetja v državni lasti zaposlenim takrat omogočila delo od doma, sem prepričan, da bi bilo zastojev bistveno manj."

Pretnar opaža, da je od konca epidemije delo od doma med delodajalci manj priljubljeno. "Vse več je omejitev. Nekateri delodajalci npr. ne dovolijo dela od doma ob ponedeljkih in petkih. Razumljivo je, da se dela od doma ne izkorišča več v takem obsegu kot med epidemijo, a gneče na cestah so največje ravno takrat," dodaja.

Vsaka pot, ki je ne opravimo z bencinskim ali dizelskim avtomobilom, prispeva k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov, onesnaženost zraka in zastojev, pritrjuje Marjeta Benčina s Focusa, društva za sonaravni razvoj. "Zato bi bilo dobro delodajalce spodbujati k temu ukrepu, če jim vrsta dela to omogoča." Na Focusu med zaposlenimi spodbujajo delo od doma. "Dogovorjeni smo za možnost dela od doma dva dni na teden, a se zaposlenim po potrebi prilagodimo. Tisti, ki prihajajo od dlje, delajo od doma tudi večkrat na teden." Kot ugotavljajo, je večina zaposlenih pri delu od doma zelo učinkovitih, manj časa izgubijo na poti in si lažje prilagodijo družinske obveznosti.

Delodajalec bo moral delavcu obrazložiti svojo odločitev

Prav zaradi lažjega usklajevanja poklicnega življenja z zasebnim "prožne ureditve dela" predvideva tudi evropska direktiva, ki je vključena v prenovljeno različico zakona o delovnih razmerjih. Če delavec predlaga sklenitev pogodbe o zaposlitvi za opravljanje dela na domu zaradi potreb usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja, se mora po novi različici zakona delodajalec na predlog delavca odzvati najpozneje v 15 dneh in pisno utemeljiti svojo odločitev. "Druge spremembe glede dela na domu v novelo zakona niso bile vključene," so za MMC pojasnili na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Spomnili so, da je bila med pripravo novele zakona na mizi tudi možnost, da bi se delo od doma urejalo z aneksom k pogodbi o zaposlitvi, in ne s pripravo nove pogodbe. Za takšno poenostavitev se bodo znova zavzemali v drugi fazi prenove zakona.

Delo od doma imajo možnost izkoristiti tudi zaposleni na ministrstvu. "Delo na domu imamo urejeno z internim pravilnikom, na podlagi katerega ga lahko zaposleni opravljajo v obsegu do 10 dni na mesec. Lahko se opravlja na tistih delovnih mestih, pri katerih to dopušča narava dela oziroma delovni proces in delo na domu ne ovira organizacije dela v organizacijski enoti in na ministrstvu," so še zapisali.