Žled je na začetku leta prizadel več kot polovico slovenskih gozdov in poškodoval skoraj 10 milijonov kubičnih metrov lesa oz. 25 milijonov dreves, ki jih bo treba posekati.

Prostovoljci so pod strokovnim vodstvom zavoda za gozdove posadili 12 hektarjev novih gozdov, kar je sicer še vedno le 1,3 odstotka vseh površin, predvidenih za umetno obnovo. A po mnenju drugega organizatorja, Zveze tabornikov Slovenije, je akcija dokazala, da so "ustvarjanje skupnega dobrega, druženje v naravi in skrb za prihodnje rodove kljub vse bolj digitalizirani in potrošniško usmerjeni družbi še vedno mogoči".

Največ sadik, 6.000, so posadili v Postojni, okoli 3.000 v Kamniku in Volčjem Potoku, podobno tudi na Tolminskem in v Radečah. Za po novih 2.000 sadik so bogatejši tudi na ljubljanskem koncu, v Kočevju, na Bledu in Knežaku. Sadili so tudi v Kranju, Slovenj Gradcu in Cerknem. Prihodnje leto bodo akcijo nadaljevali, je napovedal Andrej Lozar z omenjene zveze in izrazil upanje, da bodo lahko prihodnjo pomlad posadili dvakrat toliko sadik.

Sanacija gozdov poteka dobro
Za pogozdovanje so prostovoljci izbrali 17 lokacij po Sloveniji: po eno lokacijo so si izbrali v Postojni, Radečah, Kočevju, na Bledu, v Sežani in Celju, na dveh lokacijah so sadili na območju Slovenj Gradca, Kranja ter Kamnika in Ljubljane, na treh lokacijah pa je sajenje dreves potekalo na območju Tolmina, je za Radio Slovenija poročala Jernejka Drolec.

Gozdarska stroka je s potekom sanacije v polomljenih gozdovih zadovoljna. Trenutno je pospravljena dobra tretjina padlih dreves. Damijan Oražem, v. d. direktorja Zavoda za gozdove Slovenije, je ob tem povedal, da se pri iglavcih, ki so najbolj kritični, počasi približujejo 55 odstotkom, pri listavcih, kjer se malo manj mudi, pa se približujejo eni četrtini.
Po njegovih besedah bodo pri obnovi gozdov izkoristili naravne procese pomlajevanja, deloma pa bodo morali pomagati s sajenjem sadik gozdnega drevja. Ocenjuje, da bo v obnovo gozdov s pogozdovanjem treba vložiti približno 2,5 milijona sadik.