Trenutni gradbeni zakon je začel veljati leta 2018, zato ni bila ambicija ministrstva za okolje in prostor, da radikalno spremeni zakonodajo, ampak da odpravi nekatere težave in bistveno razbremeni birokracijo, je pojasnil okoljski minister Andrej Vizjak.

Med ključnimi rešitvami novega gradbenega zakona je Vizjak naštel možnost pridobitve gradbenega dovoljenja v instrukcijskem roku 30 dni, če ima investitor vso potrebno dokumentacijo in dokazila o pravici graditi ter nihče od stranskih udeležencev gradnji ne nasprotuje. Dana bo tudi dodatna pravna podlaga za poslovanje v elektronski obliki. Predlagani zakon bi omogočil tudi učinkovitejši inšpekcijski nadzor, saj bodo lahko nezahtevne objekte odslej nadzirali tudi občinski redarji.

Predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije Tomaž Krištof je poudaril, da predlagani zakon privilegira ene in deprivilegira druge stroke, predvsem arhitekturno. Predsednik Inženirske zbornice Slovenije Črtomir Remec se s tem ni strinjal in je izrazil prepričanje, da predlagani zakon dejansko omogoča enakopravno vključevanje strok. Prav tako se mu zdi, da je predlagana zakonodaja razumljivejša povprečnim državljanom.

Med razpravo so se nekateri opozicijski poslanci obregnili ob predlagani amandma koalicije k 66. členu zakona o gradbeništvu, ki omogoča "prevlado druge javne koristi nad javno koristjo ohranjanja narave". Po mnenju dela opozicije gre pri tem za poseganje v zakon o vodah. Po pojasnilih poslanca SDS-a Ljuba Žnidarja 66. člen govori o odstopanju katastrskega stanja od dejanskega stanja vodotokov.

Dejan Židan (SD) je opozoril, da bi se s tem amandmajem zaobšla odločitev referenduma o noveli zakona o vodah. Edvard Paulič (LMŠ) pa se je ob tem spraševal, zakaj so jih s tem predlogom seznanili šele tik pred začetkom seje, in ne že prej, če je njihov interes iskren. Andrej Rajh (SAB) je povedal, da sicer razume potrebo po pohitritvi postopkov, a ni prepričan, ali je to primeren način. Violeta Tomić (Levica) pa je poudarila, da bi lahko sprejetje tega amandmaja vodilo v nov referendum, saj je slovenska javnost "zelo občutljiva, ko pride do vode".

Minister Vizjak amandma podpira, ker gre za vsebinski zapis, ki trenutno že velja na podlagi interventnega zakona. Tako gre za procesni amandma, s katerim želijo, da se to določilo ohrani tudi po izteku interventne zakonodaje z vidika razbremenitve zakonodajnih postopkov, je pojasnil.

Po dveh polurnih prekinitvah seje je Žnidar predstavil popravek amandmaja, s katerim so izvzeli tisti del amandmaja, ki je po besedah poslanca opozicijo najbolj motil. Novi predlog striktno in ozko določi, da se, če se je vodno telo spremenilo glede na katastrsko stanje, določi izjema v postopku integralnega gradbenega dovoljenja.

Gregor Perič (SMC) je po dodatni petminutni prekinitvi seje pojasnil, da so se predlagatelji odločili, da prvotni in popravljeni amandma umaknejo, s čimer je bila razprava o tej točki končana.

Opozorilo Gibanja za pitno vodo

Na sporni 66. člen je na družbenem omrežju Twitter opozorilo tudi Gibanje Za pitno vodo, pobudnik nedavnega referenduma, s katerim je bil razveljavljen zakon o vodah. Zapisali so, da minister Vizjak in koalicija želita, kljub nasprotovanju na referendumu, omogočiti betoniranje obal naših rek, jezer in morja.

"V zadnjem trenutku predlagajo dopolnitve gradbenega zakona, ki omogoča "prevlado druge javne koristi nad javno koristjo ohranjanja narave", ki odpravlja varovalke iz zakona o vodah. Svojih kapitalskih interesov pa vladna koalicija niti ne skriva, jasno so zapisali: "Amandma pomeni prispevek k pospešitvi investiranja države, občin in zasebnih podjetij v gradnjo infrastrukture in objektov."," so zapisali.