Bill Gates je bil od ustanovitve leta 1975 do leta 2000 izvršni direktor Microsofta, nato do leta 2014 predsednik uprave, zadnjih šest let pa je bil član uprave. Foto: Reuters
Bill Gates je bil od ustanovitve leta 1975 do leta 2000 izvršni direktor Microsofta, nato do leta 2014 predsednik uprave, zadnjih šest let pa je bil član uprave. Foto: Reuters

"Bill Gates, soustanovitelj Microsofta, ima alter ego. Kmetovalec Bill, človek, ki ima v lasti več kmetijskih zemljišč kot kdor koli v ZDA," je ob koncu svojega zapisa napisal urednik ameriške revije za vlagatelje The Land Report Eric O'Keefe, revije, ki spremlja naložbe v kmetijska zemljišča in objavlja letno lestvico stotih največjih lastnikov kmetijske zemlje v ZDA.

242.000 akrov ali 98.000 hektarjev kmetijske površine, 25.750 akrov ali 10.400 hektarjev tranzitne površine, to so površine, ki bodo spremenile svojo namembnost, travnik, ki postane rudnik, polje, pod katerim je lahko nafta, in še 1235 akrov ali 500 hektarjev rekreacijskih oziroma zelenih površin, poroča revija The Land Report. Foto: The Land Report
242.000 akrov ali 98.000 hektarjev kmetijske površine, 25.750 akrov ali 10.400 hektarjev tranzitne površine, to so površine, ki bodo spremenile svojo namembnost, travnik, ki postane rudnik, polje, pod katerim je lahko nafta, in še 1235 akrov ali 500 hektarjev rekreacijskih oziroma zelenih površin, poroča revija The Land Report. Foto: The Land Report

Že januarja letos je odjeknila novica, da sta se na 49. mestu lestvice stotih največjih lastnikov kmetijskih površin lani prvič znašla tudi zakonca Melinda in Bill Gates, ki pa naj bi bila po pisanju revije največja zasebna lastnika zemlje v ZDA.

V lasti naj bi imela skoraj 98.000 hektarjev (242.000 akrov) v skupni vrednosti 590 milijonov evrov (690 milijonov dolarjev), s čimer sta postala lani največja zasebna lastnika zemlje v lanskem letu; to je skoraj velikost Hongkonga, ki meri 110.600 hektarjev.

A svoj ogromni kmetijski portfelj sta ustvarila po tiho, saj je kupovanje potekalo stran od oči javnosti. Poleg omenjenih nekaj manj kot 100.000 hektarjev kmetijskih zemljišč pa naj bi imela zakonca Gates še skoraj 11.000 hektarjev drugih zemljišč v 19 zveznih državah.

Večji del kmetijskih površin v ZDA bo v 20 letih zamenjal lastnika

Po podatkih Bloomberga tretji najbogatejši človek na svetu, soustanovitelj Microsofta, ki je po odstopu iz podjetja leta 2008 svojo energijo usmeril v okoljevarstvene projekte in filantropijo, postaja eden največjih lastnikov kmetijskih zemljišč v ZDA, celo največji v ameriških zveznih državah Louisiani (27.952 hektarjev), Arkansasu (19.395 hektarjev) in Arizoni (10.400 hektarjev).

Velike in zelo velike kmetije v ZDA, ki jih je okoli 200.000, pridelajo 63 odstotkov vseh kmetijskih pridelkov v državi, kjer pa je tudi več kot 1,9 milijona manjših, družinskih kmetij. Okoli 70 odstotkov kmetijskih površin naj bi v prihodnjih 20 letih zamenjalo lastništvo. Foto: Pixabay
Velike in zelo velike kmetije v ZDA, ki jih je okoli 200.000, pridelajo 63 odstotkov vseh kmetijskih pridelkov v državi, kjer pa je tudi več kot 1,9 milijona manjših, družinskih kmetij. Okoli 70 odstotkov kmetijskih površin naj bi v prihodnjih 20 letih zamenjalo lastništvo. Foto: Pixabay

Kupovanje zemlje

Informacija je pricurljala v javnost, ko je Eric O'Keefe raziskoval, kdo se skriva za nakupom 5867 hektarjev (14.500 akrov) prvovrstnega kmetijskega zemljišča The Horse Heaven Hills v vzhodnem delu ameriške zvezne države Washington, območja staroselcev Yakima, kupljenega za skoraj 171 milijonov dolarjev.

Ugotovil je, da je bil kupec manjše podjetje iz ameriške zvezne države Lousiane, ki pa je kupovala v imenu Cascade Investmentsa. Cascade Investment je podjetje iz Seattla v ameriški zvezni državi Washington na severozahodu države, tik ob meji s Kanado, tega je ustanovil sam Gates in upravlja njegov portfelj v vrednosti 124 milijard dolarjev.

John Malone ima v lasti zemlje za skoraj polovico Slovenije

V ameriški zvezni državi Washington živita dva najbogatejša Zemljana, poleg Billa Gatesa še ustanovitelj Amazona Jeff Bezos, ki je na lestvici revije The Land Report na 25. mestu s 169.967 hektarji zemlje (420.000 akrov).

Microsoft je z uvedbo operacijskega sistema Windows leta 1985 zanetil računalniško revolucijo, ki je svet popeljala v digitalno dobo. Do preloma tisočletja je bilo podjetje s sedežem v Redmondu v zvezni državi Washington ključni igralec na računalniškem področju, primat, če ne skorajda monopol, pa jim je vzel razmah svetovnega spleta. Foto: Reuters
Microsoft je z uvedbo operacijskega sistema Windows leta 1985 zanetil računalniško revolucijo, ki je svet popeljala v digitalno dobo. Do preloma tisočletja je bilo podjetje s sedežem v Redmondu v zvezni državi Washington ključni igralec na računalniškem področju, primat, če ne skorajda monopol, pa jim je vzel razmah svetovnega spleta. Foto: Reuters

Na prvem mestu je direktor medijskega konglomerata Liberty Media Corporation John Malone, ki je lastnik 8094 kvadratnih kilometrov (2,2 milijona akrov) rančev in gozdov, kar je skoraj polovica Slovenije. Ustanovitelj CNN-a Ted Turner na tretjem mestu pa ima v lasti nekaj več kot 8000 kvadratnih kilometrov (dva milijona akrov). Vendar pa so tako Bezos kot Malone in Turner lastniki prek povezanih podjetij, in ne neposredni zasebni lastniki kmetijskih zemljišč.

Gates: Kmetijski sektor je pomemben

Nato pa je konec marca tančico skrivnosti milijarder osvetlil ob izjemno redki priložnosti, ko je na družbeni platformi Reddit predstavljal svojo novo knjigo Kako se izogniti podnebni katastrofi (How to Avoid a Climate Disaster) in sodeloval tudi v rubriki Vprašaj me kar koli oziroma Ask Me Anything (AMA).

Med vprašanji uporabnikov se je tako znašlo tudi: "Hej, Bill, zakaj kupuješ toliko kmetijskih zemljišč?" Odgovoril je, da je to odločitev pravzaprav prevzela družba, ki upravlja njegove naložbe, torej Cascade Investment, "in da to ni povezano s podnebjem".

Ob tem je dodal, da je "kmetijski sektor pomemben. S semeni produktivnih rastlin se lahko izognemo krčenju gozdov in pomagamo Afriki pri težavah, ki jih že zdaj povzročajo podnebne spremembe. Za zdaj še ni znano, kako nizko ceno bi lahko imelo biogorivo, če pa bi imelo nižjo, bi to lahko rešilo vprašanje onesnaževanja okolja, ki ga povzročajo letala in avtomobili," je zapisal.

Foto: AP
Foto: AP

Iz Cascade Investmenta, ki je med drugim delničar v podjetjih Beyond Meat in Impossible Foods, ki pridelujeta rastlinske proteine, kot tudi v vodilnem proizvajalcu kmetijske tehnike Johnu Deeru omenjenih naložb niso hoteli komentirati. Za The Land Report so izjavili le: "Zelo podpiramo trajnostno kmetijstvo."

Epidemija teorij zarote: kakšni so simptomi in kakšna je preventiva pred dezinformacijami?

Da Gates kupuje kmetijska gospodarstva, je sicer že leta 2014 za The Wall Street Journal razkril Michael Larsonl, direktor za naložbe v Cascade Investmentu, ki prav tako upravlja 50 milijard dolarjev fundacije Bill in Melinda Gates, katere namen je med drugim tudi spodbujanje visoko donosnega in trajnostnega kmetijstva med malimi kmeti v podsaharski Afriki in Južni Aziji.

Gatesa sta med drugim kupila tudi 500.000 delnic Monsanta v vrednosti 23 milijonov dolarjev, sta zagovornika gensko spremenjenih organizmov oziroma hrane, ki bi bila po njunem mnenju rešitev za ustavitev lakote v Afriki. Med drugim pa vlagata tudi v farmacevtsko industrijo in cepiva: ravno v času epidemije so se pojavile teorije zarote, da naj bi v cepiva vstavljali mikročipe, kar so iz njune fundacije označili za "lažno". Tudi britanski medij BBC, ki je preverjal namigovanja teorij zarote, teh ni mogel potrditi.

Največja pridobitev kmetijskih zemljišč Cascade Invest je bila sicer pred štirimi leti, ko so za 510 milijonov dolarjev kupili 61 zemljišč od kanadskega pokojninskega sklada Canada Pension Plan (CPPIB), ki danes tvorijo glavnino Gatesovega kmetijskega portfelja, pred tem pa so bila v lasti ameriškega podjetja, nepremičninskega investicijskega sklada, ki ga je CPPIB kupil leta 2013. Foto: EPA
Največja pridobitev kmetijskih zemljišč Cascade Invest je bila sicer pred štirimi leti, ko so za 510 milijonov dolarjev kupili 61 zemljišč od kanadskega pokojninskega sklada Canada Pension Plan (CPPIB), ki danes tvorijo glavnino Gatesovega kmetijskega portfelja, pred tem pa so bila v lasti ameriškega podjetja, nepremičninskega investicijskega sklada, ki ga je CPPIB kupil leta 2013. Foto: EPA

Na Redditu je Gates odgovoril tudi na vprašanje o težavah zaradi primanjkovanja pitne vode na Zemlji in možnosti, da bi jo pridobivali z razsoljevanjem morja. Gates je odgovoril, da je "vode dovolj. Težava je v tem, da je drag tako postopek razsoljevanja kot prevoz vode na območja, kjer jo potrebujejo". Dodal je, da je ta strošek previsok tudi za uporabo te vode za kmetijske namene namakanja: "Nove vrste semen bodo potrebovale manj vode, je pa res, da ne bodo primerne za sajenje kjer koli."

Zagovornik sintetične govedine

Meso iz laboratorija - meso prihodnosti?

In katera tehnologija bi bila po njegovem mnenju najprimernejša za boj proti podnebnim spremembam? "Potrebujemo veliko tehnologij za pridelavo sintetičnega mesa, za shranjevanje energije, za novi način izdelave gradbenega materiala. Želimo biti odprti za ideje, ki se zdijo nore," je odgovoril, ko je na predstavitvi svoje knjige izjavil, da bi morale bogate države jesti le sintetično govedino.

Stoodstotna sintetična govedina, ki nastane v laboratoriju iz kravjih izvornih celic, bi po njegovem mnenju zmanjšala izpuste toplogrednih plinov, ki naj bi jih povzročilo govedo z iztrebki in ki naj bi vodile k podnebnim spremembam. Po podatkih OZN-a za prehrano in kmetijstvo povprečen Evropejec poje 80 kilogramov mesa letno, Američan pa 110 kilogramov.

Vlaganje v kmetijska zemljišča so dobra naložba

Zemlja je moč, zemlja je bogastvo in, kar je še pomembnejše, zemlja je pomembna zaradi rase in družbenega razreda. Razmerje do zemlje, kdo je njen lastnik, kdo jo obdeluje in skrbi zanjo – odraža tudi različna stanja neenakopravnosti in zapuščino kolonializma ter bele nadrase v ZDA kot tudi drugje po svetu.

Nick Estes

Okoli tega, kakšni so skriti nameni 65-letnega tehnološkega milijarderja s tihim nakupom kmetijskih zemljišč, pa so znova zaokrožile teorije zarot: od tega, da naj bi na zemljiščih gradil eksperimentalne futuristične enote za prebivanje, do ustvarjanja nove hrane.

A razlog bi bil lahko bolj prozaičen, piše Deutsche Welle, saj so kmetijska zemljišča dobra naložba z nizko volatilnostjo (nihanje delnic oziroma vrednost tečaja – cene), niso tesno povezana s borzo, skladi obveznic pa ne z inflacijo (ang. inflationary hedge).

Gates je svojih 121 milijard dolarjev prek investicijskega sklada Cascade Invest vsa ta leta razpršil.

"Obstajajo makroekonomski trendi, zakaj je začelo vlagatelje znova bolj zanimati kmetijsko zemljišče ali razširitev portfelja, če so že vložili v nakup zemlje," je za ft.com pojasnila Emily Norton, vodja raziskav za kmetijstvo v nepremičninski agenciji Savills. "Po recesiji (2008) so bili opazni premiki v varnejše naložbe, vendar pa je večji dejavnik verjetno povezan s podnebnimi migracijami."

Zemlja postaja finančno donosna dobrina, in to vedno bolj

Podnebne spremembe postajajo dodatna motivacija za bogate vlagatelje, saj poleg rednih dohodkov lahko pričakujejo tudi dolgoročne. Zaradi vse več prebivalcev na Zemlji se bo zvišala zahteva po bolj kakovostni hrani. To pa pomeni že omenjeno izboljšavo pridelave hrane, njeno večjo odpornost in boljšo pridelavo ter uporabo naprednejše kmetijske tehnologije.

Kmetijski skladi so bili leta 2019 vredni 5,7 milijarde dolarjev, kar je največ po svetovni gospodarski krizi, samo lani se je zaradi pandemije njihova vrednost povečala za dve milijardi dolarjev. Foto: RTV SLO/ Ergyn Zjeci
Kmetijski skladi so bili leta 2019 vredni 5,7 milijarde dolarjev, kar je največ po svetovni gospodarski krizi, samo lani se je zaradi pandemije njihova vrednost povečala za dve milijardi dolarjev. Foto: RTV SLO/ Ergyn Zjeci

Kaj pa etični vidik?

"Zemlja je moč, zemlja je bogastvo, in kar je še pomembnejše, zemlja je pomembna zaradi rase in družbenega razreda. Razmerje do zemlje, kdo je njen lastnik, kdo jo obdeluje in skrbi zanjo – odraža tudi različna stanja neenakopravnosti in zapuščino kolonializma ter bele nadrase tako v ZDA kot tudi drugje po svetu," pa je v kritičnem zapisu v Guardianu opozoril profesor za ameriške študije Nick Estes z univerze New Mexico. Ob tem dodaja, da sta tako bogastvo kot tudi zemlja v rokah vse manj in manj ljudi, posledica tega pa je monokulturno in intenzivnejše kmetijstvo za več pridelka.

En odstotek podjetij nadzira 70 odstotkov svetovnih kmetijskih površin, ugotavlja raziskava. Največ lastnikov zemlje je na Kitajskem in v Vietnamu, najmanj pa v Latinski Ameriki, kjer ima 50 odstotkov najrevnejših ljudi v lasti le en odstotek zemlje. Največji preobrat pa se je zgodil prav v ZDA.