Govedoreja je v Sloveniji najpomembnejši kmetijski vir emisij toplogrednih plinov. Foto: BoBo
Govedoreja je v Sloveniji najpomembnejši kmetijski vir emisij toplogrednih plinov. Foto: BoBo

Kmetijstvo je že in bo še naprej ena najbolj prizadetih panog zaradi podnebnih sprememb, živinorejo pa krivijo, da bistveno prispeva k segrevanju ozračja. Organizacija združenih narodov za prehrano in kmetijstvo ugotavlja, da je živinoreja odgovorna za približno 15 odstotkov vseh antropogenih izpustov toplogrednih plinov. Ista organizacija je pred desetimi leti celo izdala poročilo, v katerem so obseg izpustov toplogrednih plinov iz živinoreje količinsko primerjali z izpusti toplogrednih plinov iz prometa.

Jože Verbič, Kmetijski inštitut Slovenije: “To je vsekakor pretirano, če govorimo o Sloveniji in Evropi. Te primerjave se seveda delajo na svetovni ravni, v svetu je zelo veliko živine, avtomobilov pa bistveno manj. V Sloveniji in Evropi so emisije iz kmetijstva štirikrat manjše od prometa, če govorimo o skupnem kmetijstvu. Če govorimo o sami živinoreji, pa je ta razkorak še večji.”

Živinoreja je glavni vir izpustov tudi kmetijstva v Sloveniji

Med največje onesnaževalce spadajo Združene države Amerike, Kanada, Evropska unija, Brazilija, Argentina, Avstralija in Nova Zelandija. Vpliv Slovenije je relativno majhen, a vendar se ne moremo izgovarjati na svojo majhnost, ko gre za vprašanje zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov v kmetijstvu, trdi Verbič.

“Živinoreja v Sloveniji od vseh izpustov prispeva od šest do sedem odstotkov, v kmetijstvu je to glavni vir izpustov, kmetijstvo s pridelavo prispeva deset odstotkov vseh izpustov toplogrednih plinov. V Sloveniji nismo povečevali živinoreje, pri govedu smo 20 odstotkov pod največjim odstotkom živali, ki smo jih kdaj imeli. Je pa to seveda še vedno kar velik prispevek k onesnaževanju in zato si je treba prizadevati za zmanjševanje izpustov.”

Govedoreja je v Sloveniji najpomembnejši kmetijski vir emisij toplogrednih plinov. V letu 2017 je prispevala 66,9 odstotka vseh emisij iz kmetijstva, najpomembnejši vir emisij v govedoreji je metan, ki se sprosti iz prebavil – kar pri našem govedu predstavlja 79 odstotkov vseh emisij v govedoreji. Velikokrat se tako pri rešitvi te težave omenja spremenjeno prehrano pri govedu, s katero bi se izpusti zmanjšali.

Poslušaj Frekvenco X v celoti

“Možnosti je precej, vprašanje pa je, ali so te možnosti skladne z drugimi cilji. Eden od najuspešnejših ukrepov za zmanjšanje izpustov metana v zrak je povečanje količine žit v obroku, ta žita usmerijo vrenje v vampu, tako nastaja manj metana, prireja mleka se poveča. Kmetijska stroka ne podpira tega, da bi za prirejo mleka in mesa porabili veliko žit, želimo si veliko pridelka s prehranjevanjem s travinjem, pri krmi s travinjo pa so izpusti večji kot pri krmi z žiti,” komentira Verbič.

Kako zmanjšati izpuste v govedoreji?

V Avstraliji in na Novi Zelandiji, ki spadata med največje pridelovalke mesa v svetu, razmišljajo celo o kemikalijah v hrani, obstaja tudi cepivo, ki ga prejme žival, nato pa s slino izloča protitelesa proti metanogenim arheobakterijam, ki sproščajo metan v vampu.

“Eden od teh ukrepov je izboljšanje učinkovitosti prek sodobnih načinov selekcije v govedoreji, ko merijo izpuste toplogrednih plinov pri individualnih živalih in iščejo razlike med živalmi ter za naslednjo generacijo uporabljajo potomce teh živali. Meritve so zahtevne, stvar teče počasi, v prakso se vpeljujejo nove metode genomske selekcije, ki temeljijo na analizi genoma, nimamo še teh genotipov z majhnimi izpusti, treba je narediti več meritev na živalih, da se bo to uvedlo.”

Prebiramo 30 let let staro literaturo, ki pa zaradi podnebnih sprememb ne drži več. Če smo v preteklosti govorili, da smo spomladi setve opravili konec aprila, so se zdaj te zadeve premaknile za mesec nazaj.

Stanko Kapun, KGZ Murska Sobota

Jože Verbič iz Kmetijskega inštituta Slovenije pravi, da so se po najnovejših za zdaj javno še neobjavljenih podatkih od leta 1986 do 2018 v Sloveniji izpusti toplogrednih plinov iz kmetijstva sicer znižali za 11 odstotkov, kar je pomemben doprinos tudi k izpolnjevanju zavez iz Pariškega sporazuma, a vendar ...

“Zaveze v Pariškem sporazumu so zavezujoče in jih bo težko doseči, kmetijstvo je med panogami, ki so najbolj izpostavljene podnebnim spremembam. Držimo se zavez, so pa okoljski cilji na področju kmetijstva različni. S tem, da zmanjšamo izpuste toplogrednih plinov, moramo ohraniti krajino, ki ima pomembno vlogo pri kroženju hranil v okolju. Težko je zmanjševati toplogredne pline in hkrati ohranjati travnate habitate, ker imamo pri pozni košnji, ki je potrebna, da se ohranijo vrste, krmo slabše kakovosti in se proizvaja več metana kot pri krmi na intenzivno gojenih, zgodaj košenih travnikih. Treba se je odločiti, katerim vsebinam dati prioriteto.”

Literatura, ki zaradi podnebnih sprememb ne drži več

Prilagajanje vse toplejšemu podnebju so uvedli tudi na področju pridelave krme. Stanko Kapun iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota pravi, da so na segrevanje ozračja opozarjali že pred 30 leti, vendar država za njihove besede takrat ni imela posluha, niti ga nima danes.

“Prebiramo 30 let let staro literaturo, ki pa zaradi podnebnih sprememb ne drži več. Če smo v preteklosti govorili, da smo spomladi setve opravili konec aprila, so se zdaj te zadeve premaknile za mesec nazaj, to tudi uvajamo v Pomurskem prostoru. V jesenskem času opažamo visoke temperature, imamo toplo jesen, po stari literaturi smo setve opravljali po 20. septembru, zdaj se bo to zamaknilo za mesec dni.”

Podkast Frekvenca X

"Stopinja in pol" je nova poljudnoznanstvena serija Vala 202. Na podkast Frekvenca X se lahko naročite tukaj.

Progresivno razmišljanje jih je pripeljalo do novih idej, kako prilagoditi obdelovanje tal in pridelavo pridelkov zdajšnjim razmeram. Zelo pomembni sta ohranjanje tal in ukrepanje na področju povečevanja vsebnosti talne organske snovi, oboje je pomemben dejavnik tudi za zmanjševanje ogljikovega dioksida v ozračju. Poleg tega svetujejo stalno pokritost tal z rastlinami – strniščnimi posevki, ki preprečujejo izpiranje hranil v podtalje in varujejo tla pred negativnimi vplivi.

Stanko Kapun pravi, da bo treba uskladiti politiko, zakone, okoljske ukrepe, če bomo voljni ohranjati rodovitnost slovenskih kmetijskih površin. Predvsem je pomembno, da se zavzemamo za povečevanje humusa v tleh prav s setvami strniščnih zasevkov.