Roko Žarnić namerava storiti vse, da do elektrarne na Soči ne bo prišlo. Foto: MMC RTVSLO/ Jan Pirnat
Roko Žarnić namerava storiti vse, da do elektrarne na Soči ne bo prišlo. Foto: MMC RTVSLO/ Jan Pirnat
smog
Stopnje onesnaženosti zraka v Sloveniji so različne. Devet območij je kritičnih. Foto: MMC RTV SLO

Meritve trdih delcev se pri nas izvajajo od leta 2002. Glede njihove vsebnosti v zraku obstajata dve zakonski omejitvi. Prva določa, da je lahko povprečna letna koncentracija trdih delcev PM 10 40 mikrogramov na kubični meter. Druga pa določa, da je lahko mejna koncentracija 50 mikrogramov na kubični meter presežena 35-krat v letu. Zlasti ta meja je velikokrat presežena, a so tu zelo pomembni letni časi in vreme (veter, dež), saj se večina preseganj mejnih vrednosti zgodi pozimi, medtem ko jih poleti praktično ni, je pojasnil Jože Knez z Arsa.

"Neljubo nas je presenetilo, da se je v osnutku energetskega zakona pojavil 565. člen, ki da slutiti, da bi se v sedaj zaščitenem območju Soče znala pojaviti gradnja energetskih objektov," je dejal okoljski minister Žarnić. Sicer je po njegovih besedah do izgradnje elektrarne še dolga pot, a, kot je izpostavil, se počuti osebno odgovornega, "da ta naš biser ohranimo".

Na vprašanje, ali se bo torej boril kot lev (gre za sarkastično analogijo na izjavo premierja Boruta Pahorja, da se bo za reforme boril kot lev), je Žarnić šaljivo odvrnil: "To ne. No, morda kot tiger."
Obenem se je obregnil tudi ob ministrstvo za gospodarstvo, da se glede omenjenega člena ni uskladilo z njegovim resorjem. "To je nedopustno," je dejal minister, a se je malce kasneje popravil in dejal, da to vseeno ni "absolutni greh, ni pa lepo".

Dotaknil se je tudi plinskih terminalov. Pojasnil je, da ga je njegova italijanska kolegica v prijaznem pismu obvestila, da je njihova komisija za presojo vplivov na okolje končala z delom pri predvidenem plinskem terminalu v Tržaškem zalivu ter da je projektu dala zeleno luč. Vendar, ker je tudi na italijanski lokalni ravni kar nekaj nasprotovanja projektu, to še ne pomeni, da se bo terminale že začelo graditi, Italija pa mora upoštevati tudi pripombe Slovenije, je pojasnil.
Hkrati pa je dodal, da Slovenija lahko sicer da svoje mnenje o čezmejnih vplivih, ampak odločitev je na koncu še vedno v rokah Italije. Ob tem je poudaril, da se Slovenija po pravni strani pripravlja o na vse možne postopke, za katere pa zaenkrat še ni podlage.

Najprej izboljšanje zraka v Zasavju
Osrednja tema novinarske konference pa je bila razvrščenost posameznih območij v Sloveniji glede na onesnaženost zraka. Po pojasnilih generalne direktorice direktorata za okolje Barbare Avčin Tržan so določili devet območij, ki jih bodo zaradi preseganja mejnih vrednosti trdih delcev (PM 10 in PM 2,5, gre za dnevna preseganja in ne na letni ravni) razglasili za degradirana.

A tu je izpostavila, da gre samo za onesnaženost zraka ter da je razglasitev nekega območja zgolj pravni ukrep, na podlagi katerega lahko sprejmejo finančne ukrepe za sanacijo. Prvo razglašeno območje, kjer je že pripravljen tudi program sanacije, bo Zasavje (Hrastnik, Zagorje in Trbovlje), sledijo še Celje, Maribor, Ljubljana, Murska Sobota, Novo Mesto, Kranj, Nova Gorica ter Črna na Koroškem (tu je problematična predvsem onesnaženost z arzenom in kadmijem). Ker pa so v Novi Gorici že nekaj časa meritve ugodne, se zna zgoditi, da jo bodo umaknili s seznama.

Subvencije za novo ogrevanje
Med največje onesnaževalce s trdimi delci sicer sodijo promet – pri nas je velika težava zlasti tranzit čez državo, male kurilne naprave ter industrija. Zato bodo prebivalcem Zasavja prek Eko sklada na voljo sredstva v višini petih milijonov evrov.

Prek tega instrumenta bodo lahko prebivalci pridobili nepovratno subvencijo v višini 50 odstotkov vrednosti nove kurilne naprave, če se bodo odločili zamenjati staro. Drugo polovico pa bodo lahko financirali z ugodnimi posojili.
Po besedah Alenke Fritzel z ministrstva za okolje bodo do konca kurilne sezone s pomočjo dimnikarjev vzpostavili tudi evidenco kurilnih naprav, na podlagi katere se bodo odločili, katerim kurilnim napravam bodo dali prednost pri subvencioniranju.

Kar zadeva industrijo, pa bodo po besedah Avčin Tržanove v 36 mesecih ugotovili, kdo je največji onesnaževalec, in na podlagi tega pripravili posamezne programe zmanjšanja onesnaževanja. Ukrepi se bodo izvajali, dokler ne bo več zaporednih letnih meritev pokazalo neoporečno kakovost zraka, je še dejala.

Meritve trdih delcev se pri nas izvajajo od leta 2002. Glede njihove vsebnosti v zraku obstajata dve zakonski omejitvi. Prva določa, da je lahko povprečna letna koncentracija trdih delcev PM 10 40 mikrogramov na kubični meter. Druga pa določa, da je lahko mejna koncentracija 50 mikrogramov na kubični meter presežena 35-krat v letu. Zlasti ta meja je velikokrat presežena, a so tu zelo pomembni letni časi in vreme (veter, dež), saj se večina preseganj mejnih vrednosti zgodi pozimi, medtem ko jih poleti praktično ni, je pojasnil Jože Knez z Arsa.