Mojca enostavno ne razume ljudi, ki star televizor odvržejo v naravo, čeprav ne bi potrošili nič več energije, če bi ga odpeljali v zbirni center ali oddali v trgovini. Foto: Polonca Štritof
Mojca enostavno ne razume ljudi, ki star televizor odvržejo v naravo, čeprav ne bi potrošili nič več energije, če bi ga odpeljali v zbirni center ali oddali v trgovini. Foto: Polonca Štritof

Danes se trudim, da bi vsaj z malimi koraki naredila nekaj dobrega za okolje, na vrtu imamo kompost, kjer končajo vsi biološki odpadki iz gospodinjstva. Tudi druge odpadke ločujemo, trudim se, da zavržemo čim manj hrane.

Vesela sem, da sem že kar nekaj svojih prijateljic navadila, da kupijo kakšno obleko manj, da si raje kaj izmenjamo, namesto da odvržemo. To je ena mala zmaga.

Mavčeva, sicer voditeljica potopisnih oddaj, priznava, da ni ravno zgledna ekoturistna, saj s svojimi potovanji pusti kar precej visok ogljični odtis, a se trudi to popraviti s kolesarjenjem po domači grudi. Foto: Polonca Štritof
Vsakdo lahko prispeva. Foto: Polonca Štritof

Vedno nasmejana televizijka je ena tistih, ki je svoj obraz posodila promociji druge velike čistilne akcije Očistimo Slovenijo, ob tem pa dodaja: "Na živce mi gre vse to negativno mišljenje, češ saj ne morem nič spremeniti, če pa toliko tovarn onesnažuje okolje in tako naprej. Začeti pri sebi, v svoji hiši, to je bistveno."
Sama se je skrbi za okolje naučila že zelo zgodaj, saj je, kot pravi, odraščala v družini, ki ni nikoli ničesar metala stran. "Dedek je zbiral stara kolesa in iz njih delal čudeže in pol, stari cvetlični lončki so se spreminjali v svetilke. Tako sem že zelo zgodaj spoznala, kaj je to reciklaža, pa čeprav se je temu nekoč reklo, da ima moj ded predvsem bujno domišljijo," se spominja.


Ste ambasadorka projekta Očistimo Slovenijo. Kaj vas je spodbudilo k temu, da posodite svoje ime oz. prepoznavnost temu projektu?
Z Ekologi brez meja sodelujemo že dalj časa, prvič smo se srečali v oddaji Ekoutrinki, ki sem jo pripravljala na temo divjih odlagališč, večkrat se tudi srečamo pri dejavnostih, povezanih z odpadnimi oblačili, njihova Barbara Živčić pa me vedno založi z zanimivimi kreacijami iz rabljenih oblačil, ki so jih naredili mladi kreatorji – stvari, ki jih rada nosim tudi pri svojem delu na televiziji. Skratka, ko so me povabili, da bi postala ambasadorka akcije, sem to sprejela z velikim veseljem. Predvsem pa dobro dene družba pozitivnih ljudi, ki še verjamejo, da lahko nekaj spremenimo na tem svetu.

Boste v soboto, 24. marca, tudi sami vzeli v roke vrečko in se še "fizično" pridružili akciji?
Že odštevamo dneve, samo še nekajkrat spat.
Ste tudi sicer "okoljsko zavedni"? Kako vsak dan prispevate k čistejšemu okolju (ločevanje odpadkov, varčevanje z vodo, energijo ...)?
Odraščala sem v družini, kjer nikoli nismo metali stran - vsaj moški v naši hiši ne. Dedek je zbiral stara kolesa in iz njih delal čudeže in pol, stari cvetlični lončki so se spreminjali v svetilke. Tako sem že zelo zgodaj spoznala, kaj je to reciklaža, pa čeprav se je temu nekoč reklo, da ima moj ded predvsem bujno domišljijo. Danes se trudim, da bi vsaj z malimi koraki naredila nekaj dobrega za okolje, na vrtu imamo kompost, kjer končajo vsi biološki odpadki iz gospodinjstva. Tudi druge odpadke ločujemo, trudim se, da zavržemo čim manj hrane – tudi to je tema, o kateri bi morali večkrat spregovoriti, koliko hrane zavržemo. Ne morem se ravno pohvaliti, da sem zgledna ekoturistka, s svojimi potmi po svetu je moj ogljični odtis verjetno kar visok. Sem pa vsaj pridna kolesarka in Aleš Hribšek mi je naredil izvrstno električno kolo, s katerim osvajam tudi okoliške kraje.
Če sodimo po kupih odpadkov na divjih odlagališčih, se Slovenci vse premalo zavedamo pomena čistega okolja, v katerem živimo. Čemu to pripisujete?
Mislim, da predvsem težko spreminjamo svoje navade – enostavno ne razumem ljudi, ki star televizor odvržejo v naravo, medtem ko ne bi potrošili nič več energije, če bi ga odpeljali v zbirni center ali oddali v trgovini.
Imate morda kakšno zamisel, kako spremeniti razmišljanje ljudi oz. jih ozavestiti o pomenu čiste okolice? Verjamete, da je to sploh mogoče?
Vedno je dobro začeti pri sebi, spremeniti nekaj malega v svojem življenju, pa je že lepši svet. Na živce mi gre vse to negativno mišljenje, češ saj ne morem nič spremeniti, če pa toliko tovarn onesnažuje okolje itd, itd. Začeti pri sebi, v svoji hiši, to je bistveno.

Bi lahko izpostavili kakšne primere dobre in slabe ekoprakse, s katero ste se v življenju srečali?
Vesela sem, da sem že kar nekaj svojih prijateljic navadila, da kupijo kakšno obleko manj, da si raje kaj izmenjamo, namesto da odvržemo. To je ena mala zmaga. Opažam pa, da imamo pri nas še kar veliko težav pri ločevanju odpadkov, da večkrat nismo povsem prepričani, v kateri zabojnik bi odvrgli kakšen odpadek, veliko odpadne elektronske in električne opreme, denimo, še vedno konča med komunalnimi odpadki, tako da je ozaveščanje ljudi še toliko pomembnejše.
Organizatorji akcije Očistimo Slovenijo so pripravili nekaj t. i. ekoizzivov (Ne kupuj oblek v času razprodaj, Lahko preživiš 14 dni, ne da bi v trgovini vzel novo plastično vrečko?, Lahko preživiš 14 dni, ne da bi vrgel stran hrano?, Si za 14 dni striktnega ločevanja odpadkov?, Nauči se prijaviti divje odlagališče!). Ste se katerega lotili tudi sami?
Vse našteto se predvsem trudim delati v vsakdanjem življenju, brez medijskega pompa – zeleno mora postati predvsem način življenja.

Danes se trudim, da bi vsaj z malimi koraki naredila nekaj dobrega za okolje, na vrtu imamo kompost, kjer končajo vsi biološki odpadki iz gospodinjstva. Tudi druge odpadke ločujemo, trudim se, da zavržemo čim manj hrane.

Vesela sem, da sem že kar nekaj svojih prijateljic navadila, da kupijo kakšno obleko manj, da si raje kaj izmenjamo, namesto da odvržemo. To je ena mala zmaga.