Narava
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.8 od 52 glasov Ocenite to novico!
Bukov gozd
Na Unescov seznam je bilo danes vpisanih še 63 novih starodavnih bukovih gozdov po Evropi, tudi dva slovenska. Foto: BoBo

Dodaj v

Med naravno dediščino Unesca še drug slovenski vpis: dva starodavna bukova gozda

Slovenija je imela na seznamu do zdaj le Škocjanske jame
7. julij 2017 ob 19:43
Krakov - MMC RTV SLO

Po Škocjanskih jamah, ki so bile na seznam Unescove naravne dediščine vpisane pred 30 leti, je Slovenija dobila drugi vpis: bukov gozd oz. natančneje pragozd Krokar in gozd Snežnik-Ždrocle.

Na Unescov seznam svetovne naravne dediščine je bilo namreč v okviru zasedanja v Krakovu v sklopu transnacionalne razširitvene nominacije uvrščenih 63 novih območij starodavnih in prvinskih bukovih gozdov v desetih državah.

Do zdaj so bili na omenjeni seznam uvrščeni le bukovi gozdovi v Nemčiji, Slovaški in Ukrajini, in sicer pod nazivom Prvinski bukovi gozdovi Karpatov in starodavni gozdovi Nemčije, ki jim je odbor za svetovno dediščino posebno vrednost priznal že leta 2007 (Slovaška in Ukrajina) oz. 2011 (Nemčija). Vsi omenjeni gozdovi namreč skupno predstavljajo dokaz izjemnega razvoja in vpliva bukovih ekosistemov v Evropi, ki so jih imeli od zadnje ledene dobe, so pojasnili na ministrstvu za okolje.

Z letošnjim vpisom pa je Unesco serijo dopolnil še z območji v Albaniji, Avstriji, Belgiji, Bolgariji, Hrvaški, Italiji, Romuniji, Sloveniji, Slovaški, Španiji in Ukrajini. Kot omenjeno, sta na seznamu dva slovenska gozda. Pragozd Krokar predstavlja nedotaknjene prvinske gozdove v osrčju sicer dobro ohranjenih gozdov Kočevske, ki so tudi del omrežja Natura 2000 v Sloveniji. Snežnik-Ždrocle pa predstavlja starodavne bukove gozdove, s predeli prvinskih gozdov in prav tako leži sredi obsežnega gozdnega kompleksa, ki sodi v omrežje Natura 2000.

Mednarodna skupina je sodelovala zadnjih pet let
Na ministrstvu za okolje so ob tem pojasnili, da je vpis na seznam rezultat mednarodnega sodelovanja, ki poteka od leta 2012. "Skupina je identificirala in klasificirala vse najbolj ohranjene bukove gozdove v Evropi, pri čemer je upoštevala različne dejavnike: prvinskost, lokacijo glede na širitev bukve po zadnji poledenitvi, ekološke razmere, velikost, stopnjo zavarovanja. Na podlagi teh meril so strokovnjaki določili najbolj reprezentativna in posebna območja, ki so zdaj vključena v Seznam svetovne dediščine," so zapisali na ministrstvu in dodali, da je vpis na seznam odlično izhodišče tudi za nadaljnjo morebitno širitev seznama s prvinskimi in starodavnimi gozdovi še v nekaterih drugih državah.

"Pomembno priznanje"
"Vpis na Seznam svetovne dediščine je za Slovenijo pomembno priznanje za dobro varstvo gozdnih rezervatov, kot sta pragozd Krokar in Snežnik-Ždrocle v preteklosti, hkrati pa pomeni tudi močno zavezo Sloveniji, da v prihodnje varstvo obeh gozdnih rezervatov in tudi sicer gozdnih ekosistemov bukovih gozdov še nadgradi," so v sporočilu za javnost še poudarili na ministrstvu.

Spodaj si lahko ogledate predstavitveni video omenjenih gozdov.

T. K. B.
Prijavi napako
Komentarji
aktivist
# 08.07.2017 ob 00:31
Res lepo. Slovenija je bogata z gozdom in ima neverjetno lepo naravo. To moramo obvarovati, da ne bomo dežela betona!
noprou
# 08.07.2017 ob 01:34
velika uharica
# 08.07.2017 ob 09:59
eni ste pa res bukovi no, ne morš verjet, vse bi uničl
Alchemist
# 07.07.2017 ob 20:01
Projekta razglasitve Notranjskega in Kočevskega regijskega parka pa sta kar propadla.

P.s. brez upoštevanja solo akcije občine Cerknica seveda.
oliva
# 07.07.2017 ob 21:55
Lepo in prav.
am shagar
# 07.07.2017 ob 21:19
Lepo. Lahko bi zraven utaknili še Hudičev in Udin boršt.
skoviik
# 09.07.2017 ob 07:15
in nadaljuje se fama o Sloveniji zeleni deželi...par deset hektarjev kamor gozdarji zaradi preveč kamnitega, strmega in odročnega terena niso mogli in ne morejo, razglasimo za nekaj posebnega in že so vsi veseli, da smo zeleni in naravovarstveni. Koliko malo je treba, da si Slovenci operemo vest...en članek v National Geographicu, da smo zeleni, par 10ha razglasit za UNESCO in že je poln internet zelene Slovenije...
...nihče pa ne vidi, da smo zelena puščava, kopija zastrupljene in sterilne Evrope in razglasitev nekaj deset dreves za UNESCO dediščino pač ne prispeva k izboljšanju kvalitete naših življenj.
skoviik
# 14.07.2017 ob 10:30
acoschwamc...jaz bi drugače. Povečal bi števil gozdnih rezervatov, ne pa zmanjšal kot to dela Slovenija. In tudi obstoječim bi povečal površino. Ukinil bi sproščeno tehniko gozdarjenja, ki ni nič drugega kot legalizirani goloseki...marsikaj bi in marsikaj se da. To kar se trenutno dela je samo zato, da si malo perejo vest, pa ker je zeleno in eko in bio pač postalo moderno...
...ne se slepit, da če smo dobili 50ha unesco površin da smo zdaj kar papua nova gvineja...
acoschwanz
# 11.07.2017 ob 20:44
skoviik: In kaj bi ti?
Celt
# 07.07.2017 ob 22:30
Tudi glede samih bukev se da kregati... recimo na primeru zgodovine in izvora poimenovanja, etimologije, drevesa ("bukev") ter o povezavi z našim hipotetičnim prihodom v 6.st. :)))

Od kod Slovani, ki so se v 6. stoletju začeli širiti na Balkanski polotok in v Vzhodne Alpe? Sprva so iskali slovansko »pradomovino«, kjer naj bi bili Slovani prebivali kot že izoblikovana jezikovno narodnostna skupnost po odcepitvi od indoevropske celote, v srednjem Podonavju. Pozneje so nekateri domnevali, da so se Slovani iz svoje pradomovine preselili kot celota na ozemlje severno od Karpatov, šele od tod pa proti zahodu, vzhodu in vnovič proti jugu. Vendar se je v znanosti uveljavilo mnenje, daje bila pradomovina Slovanov med Karpati na jugu in Baltiškim morjem na severu, med vzhodnim porečjem Odre na zahodu in srednjim Dneprom na vzhodu. Porečje srednje in zgornje Visle, zgornjega toka Pruta in Dnestra ter južnega Buga, srednjega in dela zgornjega Dnepra, Pripjata in zahodnega Buga je bilo po mnenju češkega znanstvenika Niederleja težišče prvotnega slovanskega razvoja. S tega prostora so se začeli od 4. stoletja dalje Slovani širiti po Evropi.

Nemški znanstveniki so s trditvijo, da so Slovani dobili ime za bukev šele po posredovanju Germanov, poskušali omejiti to pradomovino le na obsežna močvirna območja ob zgornjem Pripjatu, do koder seže to drevo danes. To trditev zavrača zgodovinski razvoj. Razširitev Slovanov s tega malega ozemlja na poznejši razsežni prostor v vzhodni in srednji Evropi ter na Balkanu v približno dveh stoletjih bi bila nerešljiva uganka. V zahodnem delu slovanske pradomovine (po Lowmiańskem) je živelo na okrog 250.000 km² med 1. in 5. stoletjem našega štetja le do 450 tisoč ljudi; na približno 500.000 km² vzhodnega dela slovanske pradomovine računajo na okoli 900 tisoč prebivalcev. V pripjatskih močvirjih je lahko tedaj živelo le nekaj deset tisoč ljudi.

Tudi omejevanje slovanske pradomovine na majhen del poznejšega zahodnega slovanskega ozemlja z imenom bukve kot germanske besede je izgubilo svoje temelje. Ime bukve je lahko neposredna dediščina po predindoevropskih staroselcih. Gornjo razlago zanikajo tudi dognanja biologov o razvoju rastlinstva v severnem delu srednje Evrope, ker je bila nekdanja vzhodna meja drevesa bolj na zahodu kot danes.


dr. Bogo Grafenauer
Slovani pred prihodom na Balkanski polotok
Skippy
# 08.07.2017 ob 02:55
Res lepo. Slovenija je bogata z gozdom in ima neverjetno lepo naravo. To moramo obvarovati, da ne bomo dežela betona!

Dragi bralec, nas zarašča. Kako bi potem prišli do betona?

Sicer pa naša narava ni nič posebnega, samo večji % je je kot drugje.
vipmit
# 07.07.2017 ob 22:12
Požagat!
Tako in tako je slovenija ena sama gmajna!!
KapoReđime
# 07.07.2017 ob 22:25
Požagat in skurit! Ne, pa te bedarije.
Kazalo