Nevladne organizacije, pobudnice kampanje 'Ukrepaj zdaj!', ki so jo začele pred podnebnim vrhom v Koebenhavnu leta 2009, vlado pozivajo k sprejetju ambicioznega in učinkovitega podnebnega zakona. Foto: MMC RTV SLO
Nevladne organizacije, pobudnice kampanje 'Ukrepaj zdaj!', ki so jo začele pred podnebnim vrhom v Koebenhavnu leta 2009, vlado pozivajo k sprejetju ambicioznega in učinkovitega podnebnega zakona. Foto: MMC RTV SLO
Izpusti toplogrednih plinov
Po mnenju Barbare Kvac je ena ključnih težav ta, da je v predlogu zakona določeni cilj, zmanjšati emisije do leta 2050 za 80 odstotkov, na minimalni priporočeni ravni, lahko bi bil tudi 95 odstotkov. Foto: MMC RTV SLO

"Javnost želimo spodbuditi, naj pozove vlado in poslance državnega zbora, da sprejmejo zakon, ki bo postavil dolgoročne cilje za Slovenijo in bo uveljavil mehanizme nadzora, da se bo zakon tudi izvajal, takšen, da bo predvidel jasne sankcije za neizvajanje ciljev, kajti le tako lahko sprejmemo učinkovit zakon, ki nas bo popeljal v nizkoogljično družbo," je na novinarski konferenci nevladnih organizacij - pobudnic kampanje 'Ukrepaj zdaj!' - še dejal Savić.

"Pričakujemo precejšen odziv javnosti, pa tudi podporo drugih organizacij, lani smo imeli več kot 30 podpornih organizacij," je poudarila Barbara Kvac iz Focusa, društva za sonaraven razvoj, in pojasnila, da so kampanjo skupaj z nevladnimi organizacijami Greenpeace Slovenija, Umanotera in Brez izgovora Slovenija začeli leta 2009, pred podnebnim vrhom v Koebenhavnu.

Kvačeva: Cilje bi bilo treba zastaviti višje
Na vprašanje, kako ocenjuje vladni predlog podnebnega zakona, je Kvačeva odgovorila: "Prvi pozitivni signal je, da imamo zakon končno pred sabo. Nekaj elementov zakona je dobrih, so pa tudi nekatere stvari, ki nam niso najbolj všeč in za katere bomo v razpravi predlagali po našem mnenju boljše rešitve." Dejala je, da skupnega stališča pobudniki še niso oblikovali, po mnenju Focusa pa je eden ključnih problemov ta, da je zakonsko določeni cilj zmanjšati emisije do leta 2050 za 80 odstotkov na minimalni priporočeni ravni.

"Ta cilj bi bilo treba določiti na zgornji meji oz. pripraviti ustrezno znanstveno revizijo, priporočilo državam je namreč zmanjšanje emisij med 80 % in 95 % do leta 2050," je pojasnila Kvačeva in dodala, da ni povsem jasno, kdo naj bi bili po tem zakonu zavezanci.

Peloza: Rešitev problema je v mladih
Jan Peloza
, Brez izgovora Slovenija, je prepričan, da je treba v kampanjo vključiti mlade, saj je namenjena njim. "Mladi smo najbolj dovzetni za sporočila iz okolja, tu pa igrajo veliko vlogo lobisti, ki znajo izkrivljati podobo boja proti podnebnim spremembam," meni Peloza. "Nevladne organizacije skrbimo, da je sporočilo za mlade jasno, strokovno in razumljivo. Jasno sporočilo naj bo, da mladi niso zgolj problem, ampak v veliki večini smo vir in celo rešitev nekega problema," je še izpostavil Peloza.

Na novinarsko vprašanje, kakšen je odziv gospodarstva, je Kvačeva dejala: "Gospodarska zbornica je s sporočilom za javnost predstavila svoje glavne pomisleke, pričakovano navdušenja z njihove strani ni, bojijo se dodatnih zavez, bojijo se, da bi bili prikrajšani v primerjavi z drugimi evropskimi državami." "Če se ne vključimo, če ne vršimo pritiska, se nam lahko zgodi, da bo zakon, ki bo sprejet, slab zakon," je povedala Kvačeva.

"Investitorjem bo jasno, kam gremo v naslednjih letih, katere investicije so smiselne in katere so nesmiselne," pa je dodal Savić, ki ocenjuje, da je dovolj dobrih razlogov, zakaj bi bilo gospodarstvo lahko navdušeno nad zgodnjim ukrepanjem proti podnebnim spremembam. Kvačeva je k sodelovanju povabila vse organizacije, ki podpirajo cilje kampanje, posamezniki pa se kampanji po njenih besedah lahko pridružijo v okviru spletnega shoda.