Po mnenju nevladnih organizacij naj bi bila koncesija podeljena protiustavno ter v nasprotju z nacionalno in evropsko zakonodajo. Foto: BoBo
Po mnenju nevladnih organizacij naj bi bila koncesija podeljena protiustavno ter v nasprotju z nacionalno in evropsko zakonodajo. Foto: BoBo
Naravovarstveniki v boj za Muro

Uredba nikoli ni bila predmet celovite presoje vplivov na okolje, čeprav bi morala biti, opozarjajo. Gre za projekt s pomembnim vplivom na okolje, in pred kratkim je postalo jasno, da poskuša vlada to zahtevo zaobiti s pripravo državnega prostorskega načrta le za hidroelektrarno (HE) Hrastje-Mota, namesto za vseh osem hidroelektrarn skupaj, poudarjajo nevladne organizacije.

Opozarjajo, da je povodje Mure po biotski raznolikosti in po raznovrstnosti ribje favne najbogatejše in najbolj ohranjeno povodje v Sloveniji in verjetno v Evropi sploh.

"To je edino porečje v Sloveniji, ki s pregradami in jezovi ni razdeljeno na posamezne kose in je predvideno kot del petdržavnega Unescovega biosfernega območja Mura-Drava-Donava, znanega tudi kot Evropska Amazonka, zato Svetovni sklad za naravo (WWF) odločno nasprotuje graditvi hidroelektrarn na biotsko tako pomembnem območju," je na predstavitvi poziva ob brodu na Muri pri Krogu povedal Martin Šolar iz WWF Adria.

Razdrobitev projekta za prikritje skupnih vplivov?
Uredba o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo električne energije na delu vodnega telesa reke Mure od Sladkega Vrha do Veržeja, s katero je vlada leta 2005 podelila Dravskim elektrarnam Maribor koncesijo za gradnjo osmih hidroelektrarn na reki Muri, je bila izdana brez možnosti sodelovanja javnosti in v nasprotju s predpisanim postopkom. Celovita presoja vplivov na okolje zgolj za eno hidroelektrarno od predvidenih osmih pa pomeni razdrobitev projektov, da bi tako prikriti skupne vplive vseh predvidenih posegov na Muri, ugotavljajo pobudniki poziva.

"Posamične presoje na okolje nikakor ne morejo nadomestiti neizvedene celovite presoje vplivov na okolje pred sprejetjem izpodbijane uredbe, pri čemer je tudi za okoljsko presojo Hrastje-Mota treba upoštevati to, da je celoten poseg na območju Nature 2000 in bi pomenil nedopustno poslabšanje stanja površinskih voda reke Mure. Slovenija namreč za Muro ni uveljavila izjeme po okvirni vodni direktivi, zaradi česar zakonita postavitev HE Hrastje-Mota ni mogoča," je prepričan Tomaž Petrovič, odvetnik kampanje Rešimo Muro.

Porečje Mure dom številnim ribam
Andreja Slameršek
, predsednica Društva za preučevanje rib Slovenije in koordinatorica kampanje Rešimo Muro pri WWF-ju, je dodala, da ima Mura na območju Nature 2000 največ kvalifikacijskih vrst v Sloveniji, saj varuje kar 66 živalskih vrst, od tega 13 vrst rib. Porečje Mure je življenjski prostor 51 od 76 domorodnih vrst rib, od tega jih je kar 36 na rdečem seznamu Slovenije.

Ob gradnji hidroelektrarn bo po predvidevanjih izumrlo kar 19 vrst rib, glede na uničujoč vpliv na naravo in okolje pa po prepričanju Slamerškove vlada ne bi smela izdati uredbe brez celovite presoje vplivov na okolje.

Slovenija ni obvestila sosednjih držav
Slovenija je od leta 1998 podpisnica konvencije o presoji čezmejnih vplivov na okolje - konvencije ESPOO, ki omogoča javnosti in oblastem v potencialno prizadetih državah, da so o projektih, ki imajo čezmejni vpliv, obveščene in vključene v posvetovanje, Slovenija pa o načrtih za osem elektrarn ni obvestila nobene od sosednjih držav in ni upoštevala praktično nobene od sprejetih zavez te konvencije.

Koncesijo je vlada podelila tudi brez javnega razpisa, ki je nujen, še pravijo nevladne organizacije in napovedujejo, da bodo nezakonitosti prijavili Evropski komisiji, primer pa bo pregledala tudi Ekonomska komisija ZN za Evropo (UNECE).

Naravovarstveniki v boj za Muro