V Javnem podjetju Infra zagotavljajo, da je bil zahtevek za revizijo postopka javnega naročanja podan zaradi manjših napak v razpisni dokumentaciji. Njen zakoniti zastopnik Vojko Sotošek o njem pojasni: »Pritožitelji oziroma tisti, ki so vložili zahtevke za revizijo tega postopka, so pač nasprotovali nekaterim našim pogojem predvsem pri zavarovanju gradbišča in zaradi nekaterih računskih napak v popisih del. Zato smo se sprva odločili, da razpis ponovimo, po proučitvi pravnih možnosti, pa smo nov razpis razveljavili in zgolj podaljšali že objavljenega, da ne izgubljamo po nepotrebnem časa, saj je rok za dokončanje del zelo kratek. Pri tem smo bolj natančno pojasnili nekatere razpisne pogoje, tako da so dobili vsi možnost, da se ponovno prijavijo na razpis za izvajalca teh del.«

Na razpis za gradnjo akumulacijskega bazena z visokovodnim razbremenilnikom za HE Brežice sta prišli le dve ponudbi. Riko bi razpisana dela opravil za manj kot 70 milijonov evrov, ponudba novomeškega CGP-ja s partnerji – krški Kostak in velenjski RGP, pa je bila vredna okoli 78 milijonov evrov. Na razpis so bile podane tudi tri zahteve za njegovo revizijo. Ker se je poleg Strabaga pritožila tudi manjša družba Dagta, obe niti nista podali ponudb, so v družbi HESS prepričani, da gre za zlorabo sistema javnega naročanja, saj se na javni razpis lahko pritoži kdor koli. Bogdan Barbič, direktor družbe Hidroelektrarne na Spodnji Savi je seveda ogorčen, saj so na takšne zlorabe opozarjali že dlje časa. Ob tem pa pravi: »V tem primeru je šlo nedvomno za zlorabo javnega naročila, ker je zahtevek za revizijo vložila tudi družba, ki nima niti teoretičnih možnosti prevzemati take posle. Zakonodaja na tem področju je namreč takšna, da se lahko vsakdo pritoži in zaradi te neprimerne zakonodaje nesporno lahko nekateri razveljavijo pravzaprav vsak razpis in pri tem očitno prav nič ne odgovarjajo za škodo, ki jo s tem povzročajo. Pritoži pa se lahko vsak, od vaškega gostinca do povsem običajnega občana.«

Zato v družbi HESS že vrsto let opozarjajo, da je treba spremeniti zakonodajo za javno naročanje, saj bodo v primeru zamud pri dokončanju HE Brežice imeli vsak mesec do pol milijona evrov izpada prihodkov. Zato že razmišljajo o tožbi proti takšnim pritožiteljem, pravi Barbič in dodaja: »Mi bomo uporabili vsa pravna sredstva, ki so na razpolago, da ukrepamo, če nastane zamuda in posledično tudi škoda za nas.« V HESS zdaj po začrtanem terminskem planu gradijo jezovno zgradbo, ki bo skupaj z opremo stala 118 milijonov evrov. Njena gradnja se je začela konec marca 2014. Sicer pa je celotna naložba HE Brežice, četrte v verigi hidroelektrarn na spodnji Savi, ocenjena na več kot 250 milijonov evrov, od katerih predstavlja naložba v njen infrastrukturni del z vodno akumulacijo okoli 135 milijonov evrov. Elektrarno naj bi predvidoma dokončali v letu 2017.

Goran Rovan, TV Slovenija