Laponci se za preživetje močno zanašajo na vzrejo severnih jelenov. Foto: Reuters
Laponci se za preživetje močno zanašajo na vzrejo severnih jelenov. Foto: Reuters
Na Norveškem živi kar 220.000 severnih jelenov. Foto: Reuters
Norveška bi rada skrčila velikost čred. Foto: Reuters

Sodišče je tako zavrnilo pritožbo Jovsseta Anteja Sare, manjšega rejca severnih jelenov iz staroselske skupnosti Samijev (Laponcev) na severu Norveške. Oblasti trdijo, da je kontroverzni odstrel nujen zaradi prekomerne paše, ki da ogroža krhko tundrsko floro.

Sara po drugi strani trdi, da norveška vlada s svojo politiko manjšanja čred krši pravice staroselcev, saj da z znatno manjšo čredo ne bo mogel preživljati sebe in svoje družine, poroča Guardian.

Norveško ministrstvo za hrano in kmetijstvo svojo politiko goreče zagovarja, češ da je potrebna, da bi 220.000 severnim jelenom, kot jih živi na Norveškem, preprečili s pašo izčrpati občutljivo tundro norveškega severa.

"V interesu celotne industrije"
Sodišče je presodilo, da ukaz ne krši Sarovih pravic, da je politika krčenja čred "v interesu celotne industrije reje severnih jelenov" in da je regulacija "razumna in objektivno upravičena".

A Sarov odvetnik Trond Pedersen Biti trdi, da sodišče v razsodbi ni vzelo v ozir pravic ljudstva Sami. "Razsodba kaže, da sodišče ni mnenja, da bi lahko Laponci sami odločali o svoji usodi," je povedal. "Kot kaže, vlada meni, da rejci severnih jelenov ne vedo, kaj je zanje najbolje."

Biti je še dodal, da je njegova stranka, jasno, razočarana, a da nima nobenega namena popustiti in da bo primer popeljal vse do Evropskega sodišča za človekove pravice.

Primer, ki se vleče že vse od leta 2014 in je dvignil veliko prahu v laponski skupnosti, je na Norveškem precej razvpit, saj so se nasproti postavile pravice in tradicije staroselcev ter širše okoljske pravice in pomen ekološke bioraznolikosti.

Za vladne trditve ni dokazov
Stein-Erik Jahr Dahl
, ki v primeru zastopa norveško vlado, pravi, da pravica do reje severnih jelenov ne zajema tudi pravice do "specifičnega števila jelenov oz. do zadostnega števila jelenov, ki bi omogočali finančni donos". Vladna politika krčenja čred ima za cilj zmanjšanje čred na raven, ki bi bila "ekološko, gospodarsko in kulturno trajnostna", hkrati pa bi zagotavljala dobrobit živali.

A profesor okoljskih znanosti Tor A Benjaminson je za NRK povedal, da je omenjena politika arogantna, nepoučena in "nima nobene zveze z dejstvi". Le malo dokazov namreč je, da je stalno spreminjanje ravni vegetacije povezano s prekomerno pašo, pravi.

Za Laponce, ki poseljujejo območje Arktike na Norveškem in Švedskem, je reja severnih jelenov ključen vir dohodkov in preživetja.