Predsednik ZDA, ki je sklical dvodnevno konferenco 17 največjih izpustnic toplogrednih plinov, je poudaril potrebo po novi, okolju prijaznejši tehnologiji in ciljih za zmanjšanje izpusta toplogrednih plinov, ki si jih morajo zastaviti države same. S tem je namignil, da ZDA ne bodo pristale na mednarodno zavezujoče zmanjšanje emisij. Boj proti podnebnim spremembam prav tako ne sme ogroziti gospodarske rasti, je prepričan predsednik ZDA.

Udeleženke konference, Avstralijo, Brazilijo, Veliko Britanijo, Kanado, EU, Francijo, Nemčijo, Japonsko, Indijo, Indonezijo, Italijo, Mehiko, Južnoafriško republiko, Južno Korejo in Rusijo, je pozval, naj skupaj določijo dolgoročne cilje zmanjšanja emisij CO2, enega glavnih faktorjev segrevanja ozračja. Predlagal je tudi novo srečanje prihodnje leto, na katerem bi dokončno določili svoje cilje.

Busheva administracija izolirana
Okoljevarstveniki so pozdravili Bushevo priznanje resnosti problema, a opozorili, da se je treba proti globalnemu segrevanju boriti v okviru ZN-a in ne tako, da si vsaka država sama zastavi cilje. Kritiki so prepričani, da bi ZDA s svojim načrtom za reševanje globalnega segrevanja lahko ogrozile poskuse, da bi dosegli globalni sporazum v ZN-u, ko bo leta 2012 prenehal veljati Kjotski sporazum. Britanski predstavnik na konferenci John Ashton je izrazil presenečenje nad tem, da se zdi "Busheva administracija v tem trenutku precej osamljena. Mislim, da je argument, da lahko to (problem globalnega segrevanja - op. a.) rešimo na prostovoljnem pristopu, v mednarodni skupnosti na precej slabem glasu."

ZN bo decembra organiziral konferenco na indonezijskem Baliju, kjer bodo začeli pogajanja o sporazumu, ki bi nasledil tistega iz Kjota.

T. V.