Če himalajski ledeniki izginejo, bo brez vode ostalo dve milijardi ljudi. Kam bodo šli? Foto: Reuters

Letošnje poletje je slovenski letalec in raziskovalec podnebnih sprememb Matevž Lenarčič v družbi sodelavca Domna Graufa v ultralahkem letalu opravil številne polete nad Sredozemljem ter v okviru projekta GreenLight WorldFlight 2012–2022, ki se ukvarja z raziskavami onesnaženja s črnim ogljikom, opravil meritve saharskega peska in črnega ogljika v zraku. Ko se črni ogljik in saharski pesek usedeta na sneg in led, potemnita površino, zmanjšata svetlobno odbojnost površine in jo posledično segrevata.

Preden začnemo razmišljati o NEK-u 2 bi veljalo premisliti o varčevanju z energijo, je prepričan Matjaž Lenarčič. Foto: BoBo

Na vprašanje, kako bi ocenil letošnjo misijo in ali je bil polet miren, je odgovoril, da "let ni nikoli miren". "Še posebej letos ni bil miren, ker smo morali leteti v izjemno vročih podnebnih pogojih, v Španiji je bilo med 35 in 40 stopinjami Celzija, kar je za majhno letalo in motor kar problematično, zaradi hude vročine je enkrat celo ugasnil motor, a se je vse srečno končalo," je Lenarčič za MMC ob robu novinarske konference na Institutu Jožef Stefan v Ljubljani opisal razmere v zraku.

Meritve so izvedli v dveh fazah, prva je bila severno od Barcelone v Španiji, kjer so nagajali omenjena vročina in velike količine saharskega peska v zraku, ki je slabil vidljivost. Najbolj problematičen za izvajanje meritev pa je bil po njegovih besedah Ciper, saj je na otoku kompleksna politična napetost med Grki in Turki, poleg tega pa nad otokom poteka gost zračni promet.

To je izrednega pomena zaradi pospešenega taljenja himalajskih ledenikov, ki napajajo vse reke na indijski podcelini, če ledenikov ne bo več, bo zmanjkalo vode, tam živita dve milijardi ljudi, kam bodo šli?

Matevž Lenarčič o izginjajočih ledenikih

Puščavski pesek in ledeniki

Tokratni projekt je bil zastavljen drugače, saj so merili tudi prisotnost neantropogenih delcev v zraku, pretežno je šlo za saharski pesek iz severne Afrike. Prelete in meritve so opravili v sodelovanju s podjetjem Aerosol, ki proizvaja merilne instrumente, in Institutom Jožef Štefan ter z inštitutoma na Cipru in v Španiji. "Izvajali smo kombinacijo zračnih in talnih meritev, na določenih območjih smo naredili vertikalne profile, tako da smo lahko zelo natančno opredelili, kaj se v ozračju dejansko dogaja," je povedal Lenarčič.

"Tako smo že navajeni na vročino, da normalno stanje občutimo kot ohladitev"

Lenarčič opozarja, da so raziskave puščavskega peska izjemnega pomena zaradi pospeševanja taljenja ledenikov, segrevanja morja in negativnega vpliva na zdravje ljudi. Študije nakazujejo povezavo med večjo stopnjo smrtnosti zaradi pljučnih in srčno-žilnih bolezni v času povečanih koncentracij puščavskega peska v zraku. Pesek pa prinaša s seboj tudi različne mikroorganizme, minerale, alergene in veže nase strupene snovi, prisotne v umazanem ozračju urbanih naselij. Potovanje saharskega peska čez Sredozemsko morje je sicer čisto naraven proces, a globalno segrevanje ozračja, ga je pospešilo.

Rezultate najnovejših meritev in raziskav so predstavili na Institutu Jožef Stefan. Foto: BoBo

Globalno segrevanje in večje pošiljke peska

Vzporedno z meritvami peska so merili tudi črni ogljik v zraku. "Hkrati smo zajeli tudi kombinirane delce, ki so še zelo slabo raziskani, gre za črni ogljik, zalepljen na saharski pesek," je dodal. Zaradi globalnega segrevanja planeta so cikloni, ki nastajajo nad Atlantskim oceanom, vse pogostejši, z njimi pa potujejo proti severu večje pošiljke saharskega peska. "Dejstvo je, da se frekvenca teh dogodkov na letni ravni povečuje, količina saharskega peska narašča in ledeniki v Alpah se posledično hitreje talijo," je opozoril.

Okoljski minister Simon Zajc je dejal, da so podnebne spremembe "prepočasne" in ljudi ne šokirajo toliko kot volk, ki pokolje trop ovac. Foto: BoBo

Problem črnega ogljika

Tudi črni ogljik je povezan z neželenimi vplivi na zdravje, pljučnimi in kardiovaskularnimi boleznimi ter nevrološkimi motnjami. "Nihče ne pravi, če boš danes pokadil eno cigareto ali pa dihal slab zrak za starim dizlom, boš jutri umrl. Ne boš, nekdo me je nekoč vprašal, kakšna je razlika med CO-jem in črnim ogljikom, zelo preprosta! Zaradi ogljikovega monoksida boš umrl takoj, zaradi črnega ogljika pa čez 20 let," je bil Lenarčič slikovit.

Poleg avtomobilov, tovornjakov in čezoceanskih tankerjev so glavni krivec za črni ogljik v ozračju tudi druga fosilna goriva, kot so drva in premog. "Glavni krivci smo mi, ker se tako radi vozimo, pa tudi grejemo, biomasa pa je najcenejši energent, na drugi strani se poleti hladimo, prava norost civilizacije, zdaj ima že vsaka hiša v Sloveniji svojo klimo, poraba energije pa je izjemna," je nadaljeval.

NEK 2 za brezogljično prihodnost?

Začetek velikih problemov z ogljičnimi izpusti lahko postavimo v čas industrijske revolucije v Angliji, kjer so po Lenarčičevih besedah z uvajanjem novih tehnologij dobro očistili ozračje. "Energetske komplekse na premog so zamenjale nuklearke, ali je to pozitivno ali ne, je drugo vprašanje, jaz mislim, da ne," je dejal.

Nič nas ne zanimajo begunci na mejah, ki zdaj že zmrzujejo, ne zanima nas izginjanje ledenikov v Himalaji, niti v Evropi v Alpah, mogoče se zdrznemo šele, ko pride do kakšne poletne redukcije vode, šele takrat se zmigamo. Potrebujemo nenehno antipropagando proti nam samim in našem načinu življenja, ki je za ta svet nevzdržen.

Matjaž Lenarčič o antipropagandi proti nam samim

Premier Marjan Šarec je na obisku v krški jedrski elektrarni dejal, da če želimo biti razvojno naravnana država, potrebujemo NEK 2. Jedrske elektrarne prav tako nimajo nikakršnih škodljivih izpustov v zrak, so torej rešitev za dosego brezogljične družbe prihodnosti? "Absolutno ne. Lahko bo brezogljična, a bo prinesla druge probleme. Ta izjava je zelo na pamet, po mojem si ni vzel niti treh minut, da bi premislil," je odgovoril Lenarčič.

Po njegovih besedah raziskave pravijo, da 40 odstotkov energije v Sloveniji lahko prihranimo s pravilno izoliranimi stavbami. "V Sloveniji imamo tri ali štiri velike industrijske porabnike elektrike, nobene raziskave nisem videl, ali je večja škoda te porabnike zapreti oz. prekvalificirati ali pa graditi novo nuklearko za šest milijard evrov. Tisti, ki mislijo, da potrebujemo drugi blok jedrske elektrarne v Krškem, naj najprej naredijo raziskavo, kje se da energijo prihraniti," je opozoril, da prava rešitev tiči v zmanjšanju porabe energije.

Matjaž Lenarčič, Griša Močnik, Simon Zajc in direktor Instituta Jožef Stefan Jadran Lenarčič. Foto: BoBo

"Ljudi je treba zbuditi iz sna"

Zakaj so akcije, kot so vaše ali pa tiste Grete Thunberg, tako pomembne? "V propagandnem delu gre za isti problem, mi pa dodajamo še meritve in raziskave, ki so potrebne, da problem prepoznamo, definiramo in ga poskušamo spraviti v zavest ljudi, da bo dovolj ljudi pritisnilo na odločevalce, da bodo vendar premaknili svoje zadnjice," je poudaril, da politiki ukrepajo šele, ko dovolj ljudi to od njih zahteva.

Ljudi je treba po njegovih besedah zbuditi iz zasanjanega komfortnega sna. "Nič nas ne zanimajo begunci na mejah, ki zdaj že zmrzujejo, ne zanima nas izginjanje ledenikov v Himalaji niti v Evropi v Alpah, mogoče se zdrznemo šele, ko pride do kakšne poletne redukcije vode, šele takrat se zmigamo. Potrebujemo nenehno antipropagando proti nam samim in našemu načinu življenja, ki je za ta svet nevzdržen," je sklenil misel.

Kaj lahko stori majhna Slovenija? "Lokalnih rešitev praktično ni, ker smo odvisni od širše regije in globalnega dogajanja. Zato se lahko v Sloveniji pogovarjamo, kar hočemo, a če ne bo globalnega dogovora na ravni celega sveta, je vse skupaj brez smisla," je odgovoril Lenarčič in dodal, da pri tem ne gre zgolj za debato o omejevanju izpustov v ozračje, ampak bo treba načeti sam koncept bivanja, ki je na razvitem zahodu neizmerno potraten.

Podnebne spremembe imajo problem, da so preveč postopne. Ko pride volk in si postreže s čredo ovac, kot se je dogajalo poleti, to takoj vidimo in imamo polne medije teh naslovov in slik, podnebne spremembe pa imajo to nesrečo, da jih ne opazimo takoj.

Simon Zajc o "počasnih" podnebnih spremembah

Načrti za naprej?

Oktobra se projekt GreenLight WorldFlight 2012–2022 seli v Butan, kjer bodo posneli dokumentarec o raziskavah črnega ogljika, ki so jih izvedli. Butan so izbrali in bi ga radi predstavili, ker je edina država na svetu z negativnim ogljičnim odtisom in ker imajo drugačen koncept vrednotenja zadovoljstva ljudi. "Butanci nam pokažejo, da se v družbo da implementirati tudi drugačne koncepte, ne zgolj liberalno-kapitalističnih, ki nam trenutno vladajo," je pojasnil.

V letu 2020 pa načrtujejo meritve na indijski podcelini, in sicer med Pakistanom in Butanom, na severu nad Himalajo ter na jugu čez celoten indijski polotok. "To je izrednega pomena zaradi pospešenega taljenja himalajskih ledenikov, ki napajajo vse reke na indijski podcelini, če ledenikov ne bo več, bo zmanjkalo vode, tam živita dve milijardi ljudi, kam bodo šli?" se je za konec vprašal in s tem opozoril na perečo problematiko podnebnih beguncev.

Raziskava: Na Arktiki sneži mikroplastika

Črni ogljik bi lahko hitro zmanjšali

"Gre za tip onesnaženja, ki ga povzročamo ljudje, a za razliko od ogljikovega dioksida pri črnem ogljiku lahko z ukrepi na področju pridobivanja in porabe energije v kratkem času zmanjšamo njegove škodljive učinke na okolje," je na novinarski konferenci dejal vodja projekta Griša Močnik z Instituta Jožef Stefan.

Dogodka se je udeležil tudi minister za okolje Simon Zajc, ki je dejal, da je ponosen, da imamo v Sloveniji tako zavedne posameznike, ki toliko energije, ustvarjalnosti in zagona usmerjajo v boj proti podnebnim spremembam. "Podnebne spremembe imajo problem, da so preveč postopne. Ko pride volk in si postreže s čredo ovac, kot se je dogajalo poleti, to takoj vidimo in imamo polne medije teh naslovov in slik, podnebne spremembe pa imajo to nesrečo, da jih ne opazimo takoj," je izpostavil minister.

Šarec: Če želimo biti razvojno uspešna država, potrebujemo NEK 2

Okoljsko zavedni letalec Lenarčič je v ultralahkem letalu že trikrat letel okoli sveta, leta 2013 je dosegel Severni tečaj, v zadnjih dveh letih pa je meritve onesnaženosti zraka opravil nad Sredozemljem in Azijo. Misija GreenLight WroldFlight bo predvidoma zaključena leta 2022, ko bo Lenarčič preletel oba tečaja modrega planeta.