Zaradi manjšega dotoka sladke vode se je namreč zvišala stopnja slanosti morja in zmanjšala njegova onesnaženost.

Tropsko podnebje je povzročilo tudi spremembo morskega toka, ugotavljajo na tržaškem observatoriju. Ponavadi se ta giblje v smeri urnega kazalca, se pravi po dalmatinski obali gor in po italijanski dol. Zdaj teče v nasprotno smer. To je posledica skoraj izsušenih rek. Struge so tako prazne, da je slana voda prodrla globoko v notranjost, po Padu, na primer, kar za 30 kilometrov. Ker je to eden glavnih virov sladke vode na severu Jadrana, se je slanost morja na nekaterih točkah dvignila tudi za desetkrat, so pokazali podatki Legambiente, največje naravovarstvene organizacije v Italiji.

In bolj kot je morje slano, večjo sposobnost samoočiščevanja ima. Tudi nadležnega cvetenja ni. V morje ne pritekajo fosfati, s katerimi se alge hranijo. Reka Pad je namreč največji onesnaževalec tega dela Jadrana. Nevarni izpusti so zdaj ujeti v strugi reke in naravovarstveniki se bojijo prvih večjih deževij, ki bodo v morje sprali velike količine strupenih snovi.