Nemška družba CDM Smith je leta 2018 za Hudinjo in vzhodno Ložnico naredila oceno ekološkega tveganja. V Hudinji so med drugim odkrili negativne vplive na vodno rastlinje. V Cinkarni Celje so povedali, da so lani v Celju nadaljevali raziskave, da bi odkrili natančno lokacijo vira onesnaženja v Hudinji, za katero sicer kemijske analize niso pokazale negativnega učinka.

Kemijske analize izvajajo v podtalnici, ki jo vzorčijo iz vodnjakov, nameščenih znotraj ograje Cinkarne, ta podtalnica pa se izteka proti Hudinji. Pričakovali so, da bodo v podtalnici odkrili povišane vrednosti onesnažil, kar bi se potem odrazilo tudi v Hudinji. Vendar ni tako, so pojasnili v Cinkarni. V podtalnici znotraj ograje Cinkarne namreč povišanja niso zaznali, v Hudinji pa. To nakazuje, da je vir onesnaženja drugje, menijo v Cinkarni.

"Na dveh merilnih točkah smo vir identificirali, na tretji pa rezultati ne kažejo na vir, ki bi izhajal z območja Cinkarne Celje. V nadaljevanju smo pripravili tudi pregled do zdaj opravljenega raziskovalnega dela. Vrednotenje rezultatov je bilo izvedeno po nemških in nizozemskih standardih, zato je izvajalec CDM Smith pripravil tudi primerjavo te zakonodaje s slovensko. To bo podlaga za presojo pristojnega organa o vplivih in potrebnih ukrepih. Konkretnih ukrepov za zdaj še nismo izvajali," so dejali v Cinkarni in dodali, da morajo ukrepe uskladiti z okoljskim ministrstvom in pridobiti ustrezna dovoljenja.

Navedli so, da je treba ugotoviti vir cinka. Načrtujejo, da bodo na lokaciji pred iztokom Ložnice v Hudinjo postavili hidravlično zaporo. Od pet do deset let bodo izvajali črpanje, čiščenje in monitoring ter tako preprečevali vnos cinka in klorobenzena, za katerega bodo izvedli še dodatne raziskave. Za omenjene ukrepe je podjetje za naslednjih od pet do deset let rezerviralo 5,8 milijona evrov.

Po podatkih Cinkarne Celje so v letih 2016 in 2017 na območju družbe ugotovili znaten učinek na podtalnico zaradi povišanih koncentracij potencialno škodljivih snovi, zlasti cinka, arzena in klorobenzena, katerih vrednosti so presegale veljavne mejne vrednosti za kakovost tal in podtalnice. Ugotovljene so bile tudi povečane vrednosti bakra, svinca in kadmija. Konkretne ukrepe za sanacijo tega območja v podjetju še usklajujejo z okoljskim ministrstvom.

Predstavnik Civilnih iniciativ Celje Boris Šuštar ob tem opozarja, da se bo stanje podtalnice, s tem pa tudi vodotokov v Celju, še izrazito poslabšalo, saj okoljsko ministrstvo ni zahtevalo sanacije območja nove Cinkarne kot tudi ne sanacije 17 hektarjev stare Cinkarne.

Na agenciji za okolje (Arso) so sicer pojasnili, da Cinkarna Celje redno izvaja obratovalni monitoring emisij v vode in o njem poroča agenciji. Iz poročila o obratovalnem monitoringu za leto 2019 in za pretekla leta je razvidno, da z emisijami v vode ne obremenjujejo okolja čezmerno in da obratujejo v skladu z izdanim okoljevarstvenim dovoljenjem, so dodali.

Ekološko stanje reke je zmerno

Na okoljskem ministrstvu menijo, da ima Hudinja v Celju dobro kemijsko stanje. Glede na posebna onesnaževala, ki so del ocene ekološkega stanja, pa je stanje reke zmerno. Na zmerno ekološko stanje zaradi splošne degradiranosti in hidromorfološke spremenjenosti kažejo tudi ribe in bentoški nevretenčarji, so dodali.

Na ministrstvu so pojasnili, da je treba za izvedbo posameznih sanacijskih postopkov pridobiti ustrezna dovoljenja, saj sanacije pomenijo bistven poseg v prostor. Sicer pa na območju Celja izvajajo številne projekte za izboljšanje stanja okolja in tvorno sodelujejo z vsemi pomembnimi deležniki, odgovornimi za sanacijo degradiranega okolja, so zatrdili.

Spomnili so tudi, da Cinkarna Celje izvaja sanacijo zaprtega odlagališča nenevarnih odpadkov Bukovžlak, pripravlja se tudi na sanacijo odlagališča sadre Zatravnik, ministrstvo pa bo naslednje leto začelo sanacijo območja Teharje. V okviru sanacije bodo med drugim prestavili vse infrastrukturne vode cinkarne, namenjene za prevoz sadre na odlagališče Zatravnik.