Območje nizkega zračnega pritiska s silovitimi snežnimi viharji se od zahoda Evrope pomika proti vzhodu. Po Veliki Britaniji, Franciji in na severu Italije so snežna neurja konec tedna zajela tudi Nemčijo, Poljsko in Češko. Zaradi vremenske fronte, ki so jo poimenovali Daisy (Marjetica), so oblasti Nemce pozvale, naj si pripravijo zaloge hrane in vode in naj prihdnje dni ne zapuščajo svojih domov, razen v nujnih primerih.

Odpovedani številni leti
Najhuje je v zveznih deželah Severno Porenje-Vestfalija in Hessen. Na letališčih v Düsseldorfu, Kölnu in Bonnu promet še poteka normalno, v Frankfurtu pa so od petka zvečer zaradi snega, vetra in slabe vidljivosti odpovedali številne lete. Z nemških cest poročajo o prometnem kaosu. Številne nesreče so se dogajale na cestah v Severnem Porenju-Vestfaliji, Baden-Württembergu, na Bavarskem in v Turingiji. Na severu in vzhodu Nemčije večje težave pričakujejo v nedeljo.

Odpovedi letov tudi v Franciji
V Franciji so dopoldne le odprli avtocesto A5, ki so jo zaradi močnega sneženja zaprli v petek zvečer. Zaradi zaprtja se je na nemško-francoski meji v Baden-Württembergu čez noč nakopičilo več sto tovornjakov. V Franciji in v Veliki Britaniji se še naprej spopadajo z ogromnimi količinami snega in hudim mrazom, kakršnih niso doživeli že vrsto let. Na glavnem pariškem letališču Charles de Gaulle naj bi odpovedali četrtino vseh letov, letališče Toulouse pa je bilo zaradi deset centimetrov na novo zapadlega snega zaprto. Odpovedanih je tudi več vlakov, preostali pa močno zamujajo. V južnih delih države je 15.000 domov brez elektrike.

Najhujša zima na Otoku v zadnjih treh desetletjih
Za Otok je letošnja zima najhujša v zadnjih 30 letih. Pomanjkanje plina je britanske oblasti prisililo k omejitvi industrijske porabe plina. Snežna odeja v Veliki Britaniji pa se bo še odebelila, vremenoslovci napovedujejo novih 20 centimetrov snega. Promet na letališčih je še naprej moten, na železniški povezavi Eurostar pod Rokavskim prelivom pa vozita le dve tretjini vlakov. Irska doživlja najhujšo zimo po leti 1963, zato so do 14. januarja zaprli vse osnovne in srednje šole. Podobno je v Švici, hud mraz še naprej pesti tudi Španijo in Portugalsko. V vasi Folldal v osrednjem delu Norveške so ponoči izmerili rekordnih minus 42 stopinj Celzija.

Poljska: devet mrtvih zaradi mraza
Na Češkem in Poljskem močno in brez prestanka sneži. Na cestah in železnicah vlada kaos s številnimi nesrečami in zastoji. Meteorologi za obe državi napovedujejo še več sneženja z več deset centimetri novozapadlega snega. Zaradi hudega mraza je na Poljskem v zadnjih 48 urah umrlo devet ljudi. Število žrtev mraza od začetka zime je tako narastlo že na skoraj 140.

Medtem ko je sever Italije v primežu hude zime, z juga pa poročajo o hudih poplavah in neurjih. V Rimu zaskrbljeno spremljajo gladino reke Tibere, ki je ponekod v Umbriji že prestopila bregove. Reka Aniene v Laciju je s poplavami že povzročila večmilijonsko škodo. Poplavlja tudi v Neaplua, zaradi močnega vetra pa so morali odpovedati ladijske povezave z otoki Capri, Ischia in procida.

Črna Gora: Načrtovane evakuacije zaradi poplav
S poplavami se spopadajo tudi v Črni gori, kjer se vse reke približujejo ali pa so že dosegle rekordno visok vodostaj. Zaradi naraslih voda načrtujejo evakuacijo ponekod ob Skadarskem jezeru in ob reki Bojana v ulcinjski občini, zaskrbljujoč je tudi položaj ponekod v podgoriški občini, v Bijelem Polju, občini Golubovci ter ob akumulacijskem jezeru v Nikšiću. V BiH-u so med drugim rekordni vodostaji rek Save, Neretve, Drine Sene in Vrbasa. Močno deževje povzroča poplave, zaradi nizkih temperatur obstaja nevarnost poledice povsod po državi. Brez elektrike je zaradi močnega vetra ostalo več deset vasi.

Na Hrvaškem ponekod brez elektrike
Na območju vzhodne Like na Hrvaškem je zaradi ledenega dežja več mest ostalo brez električne energije. Naši judni sosedje budno spremljajo reko Neretvo. Dolina Neretve že pet dni živi v strahu pred poplavami. V Kninu poplavlja Krka, v Dalmaciji so poplavljene posamezne ceste, ponekod se sprožajo zemeljski plazovi. Pod vodo je središče Omiša in Matković.

V Albaniji sta pri reševanju prebivalcev na severozahodu države pomagali vojska in policija. S področja, ki ga je poplavila reka Drina, so morali po močnem deževju evakuirati na stotine ljudi.