Okoljevarstveniki dvomijo v manjše razsežnosti novega projekta in opozarjajo na njegove škodljive posledice za življenje v morju. Foto: BoBo
Okoljevarstveniki dvomijo v manjše razsežnosti novega projekta in opozarjajo na njegove škodljive posledice za življenje v morju. Foto: BoBo

Evropska komisija oktobra lani terminala v Žavljah ni uvrstila na seznam energetskih projektov v skupnem evropskem interesu, je pa na seznamu ostal projekt terminala kjer koli ob severnem Jadranskem morju. Nova lokacija je zdaj na območju Lokavca na desnem bregu reke Timave, kjer naj bi družba Smart Gas pod okriljem finskega koncerna Wärtsilä zgradila tako imenovan miniuplinjevalnik za skladiščenje, uplinjanje in distribucijo zemeljskega plina.

A kot je za Radio Slovenija poročala Erna Strniša, okoljevarstveniki dvomijo, da gre za projekt manjših razsežnosti od žaveljskega. Franc Malečkar iz organizacije Alpe-Adria Green je dejal, da prevoz plina s tankerji za začetek zahteva poostreno varnost, kar bi drugim ladjam preprečevalo dostop do koprskega in tržaškega pristanišča. "Ob morebitnem izlitju lahko pride do vžiga, eksplozije, do katastrofalnih posledic, zato so te ladje spremljane z vojaškimi ladjami in okoli njih je varnostna norma, ki sega skoraj okoli tri kilometre, kar pomeni, da so v času vplutja teh ladij v pristanišče vse preostale dejavnosti prekinjene," je dejal.

Z okoljevarstvenega vidika težavo predstavlja onesnaževanje morja s klorirano vodo, s katero se vzdržuje segrevanje plina, prav tako tudi načrtovano poglabljanje morja: "Ob poglabljanju oziroma ob vplutju ladij, ko se ta mulj dviga, bi živo srebro onesnažilo življenje v zalivu. Strokovnjaki so izračunali, da bi imele ribe skoraj 40 miligramov živega srebra na kilogram teže."

Namera je sicer znana že vsaj od februarja, ko so se o njej razpisali italijanski mediji, a na ministrstvu za kmetijstvo in okolje pravijo, da jih Italija o projektu ni obvestila, nameravajo pa za obvestilo zaprositi sami. V sredo je v Nabrežini potekala prva javna obravnava na to temo, zainteresirani pa imajo čas za podajanje pripomb predvidoma do septembra, je še poročala Erna Strniša.