Slovenija, ki je protokol ratificirala leta 2002, naj bi izpuste zmanjšala s tehnološko prenovo termoelektrarn, z zniževanjem energetske intenzivnosti v industriji, s povečanjem deleža obnovljivih virov energije in z zamenjavo fosilnih goriv z biološkimi.

Andrej Kranjc iz ministrstva za okolje in prostor pravi, da bo za zmanjšanje emisij potrebno prestrukturiranje. Po njegovih besedah je med sektorji najbolj problematičen promet, največ izpustov pa sicer proizvaja energetika. O obeh temah naj bi že kmalu razpravljal klimatski komite.

Stroški izvajanja predvidenih ukrepov so z izjemo prometa ocenjeni na 48,5 milijona evrov letno, prometu pa bo za uvajanje biogoriv in spodbujanje potniškega prometa potrebnih 79 milijonov evrov letno. Predvideni so še stroški za aktivnosti za priznanje povečanja ponorov, ki bodo znašali 1,3 milijona evrov na leto, je pojasnil Podobnik.

Kjotski protokol o zmanjšanju toplogrednih plinov je do zdaj sprejelo 169 držav, njegov glavni cilj pa je zmanjšanje izpustov za 5,2 odstotka do leta 2012. Kjotski mehanizmi bodo ena izmed prednostnih nalog slovenskega predsedovanja EU-ju.