Delni sončni mrk se bo pri nas začel nekaj minut po 11. uri. Največja stopnja prekritosti sonca bo nastopila okoli 11.45, mrk pa se bo končal okoli 12.30, odvisno od kraja opazovanja.

Popolni sončni mrk na Zemlji se bo začel na skrajnem severu Kanade. Pot popolne faze mrka bo nato potekala čez skrajni sever Grenlandije, južno od Zemlje Franca Jožefa čez Novo deželo, po severnih obronkih Urala in vzdolž Zahodnosibirskega nižavja. Nato bodo mrk lahko opazovali na zahodu Mongolije in na Kitajskem.

Sončni mrk le ob mlaju
Sončni mrk je astronomski pojav, pri katerem se Luna znajde med Zemljo in Soncem, ob meni, ki jo imenujemo mlaj.

Če bi bili orbiti Lune in Zemlje okoli Sonca v popolnoma isti ravnini, bi lahko sončni mrk na Zemlji opazovali ob vsakem mlaju, torej vsakih 29,5 dni. Ker pa je Lunina orbita glede na Zemljino nagnjena za okoli pet stopinj, je za nastop sončnega mrka potreben še en pogoj: Luna se mora nahajati v ravnini Zemljine orbite.

Previdno pri opazovanju mrka!
Sonce lahko opazujemo samo skozi za to namenjeno mylar folijo ali varilsko steklo z optično gostoto od 12 do 14. Različni drugi načini so neprimerni za varno opazovanje, saj zadržijo le vidno svetlobo, škodljive ultravijolične in infrardeče pa ne.

Običajno 14 dni pred sončnim mrkom ali po njem nastopi tudi lunin mrk. Letos bomo v Sloveniji imeli enkratno priložnost, da bomo opazovali takšen par - delni lunin mrk bo pri nas viden 16. avgusta zvečer.

Nekaj posnetkov, ki so nastali ob sončnih mrkih po svetu, si lahko ogledate v spodnji galeriji.

T. K.