Rekordno ceno je dosegel hlod gorskega javorja rebraša, in sicer kar slabih 18.000 evrov. Foto: Reuters
Rekordno ceno je dosegel hlod gorskega javorja rebraša, in sicer kar slabih 18.000 evrov. Foto: Reuters
Na slovenjgraški licitaciji vrednejšega lesa so najvišje cene dosegali gorski javor rebraš, macesen in hrast. Foto: EPA
Javor rebraš je redek in ga zanesljivo prepoznamo šele, ko je posekan. Če drevesa ne želijo poškodovati, pa s hloda odstranijo lubje. Foto: BoBo
Evri
Na licitaciji se je obrnilo okoli milijon evrov. Foto: MMC RTV SLO
Na slovenjgraški licitaciji 18.000 evrov za hlod

Največ, in sicer kar 17.912 evrov, bo za hlod gorskega javorja rebraša, ki je zelo zaželen v proizvodnji glasbil in za izdelavo furnirja za pohištvo, od nemškega kupca dobil lastnik hloda iz avstrijske Koroške.

"Licitacija je zelo uspela. Veseli smo rezultatov in odziva kupcev," je bil na novinarski konferenci pred začetkom dneva odprtih vrat zadovoljen Jože Jeromel iz Društva lastnikov gozdov Mislinjske doline, ki licitacijo vsako leto organizira skupaj z Zvezo lastnikov gozdov Slovenije in Zavodom za gozdove Slovenije (ZGS).

Presežen je bil marsikateri dozdajšnji rekord, med drugim po količini zbranih hlodov, po doseženih cenah za kubični meter in za cel hlod, prav tako po številu lastnikov, ki so ponudili hlode, in številu kupcev, ki so oddali ponudbe.

Tudi več kot 11.000 evrov za kubični meter
Lastnik s Tolminskega je na licitacijo pripeljal hlod gorskega javorja, ki je dosegel najvišjo ceno po kubičnem metru, to je rekordnih 11.833 evrov za kubični meter oz. 14.935 evrov za cel hlod. Na dozdajšnjih licitacijah je bila dosežena najvišja cena za kubični meter gorskega javorja okoli 10.700 evrov.

Kupec hloda s Tolminskega je prodajalec furnirja Hans Hahn iz Nemčije. Med novinarsko konferenco je po telefonu povedal, da furnir, izdelan iz gorskega javorja rebraša, prodaja za opreme letal, ladij in godal. Sicer pa se udeležuje različnih licitacij v Švici in Nemčiji, za licitacijo v Slovenj Gradcu pa je povedal, da je ta zelo dobro pripravljena.

Obrnil se je milijon evrov
Tudi številni drugi kupci so po Jeromlovih besedah povedali, da tako pripravljene in tako obsežne licitacije v Evropi ne poznajo. Po Jeromlovi oceni se je na letošnji licitaciji obrnilo za okoli en milijon evrov denarja.

Sicer pa zbrane številke kažejo, da je skupno 447 lastnikov na licitaciji sodelovalo s 3.094 hlodi v skupni izmeri 3.006 kubičnih metrov. Ponudbe je oddalo 37 kupcev, ki so letos največ prihajali iz Slovenije, skupno 17, deset jih je bilo iz Avstrije, pet iz Nemčije, trije iz Italije ter po en iz Madžarske in Hrvaške. Kupec iz Portugalske, ki se licitacije udeležuje vsako leto, je letos ponudbe oddal prek italijanskega partnerja, je še pojasnil Jeromel.

Je pa Jeromel poudaril tudi vrsto težav, ki so jih zaradi vremena, predvsem januarske odjuge, imeli organizatorji, saj so številni tovornjaki obtičali v blatu. Tako že iščejo novo lokacijo za organizacijo licitacije, pri tem pa računajo na pomoč občine in države, ki ima prek sklada kmetijskih zemljišč v bližini Slovenj Gradca po Jeromlovih besedah primerna zemljišča.

Gorski javor, macesen in hrast
Po doseženi ceni za kubični meter sta bila tudi drugi in tretji najuspešnejši hloda gorskega javorja. Letos se je odlično prodajal tudi macesen, najvišja cena je za hlod presegla 5.000 evrov, prav tako hrast, ki je za hlod dosegal tudi cene, višje od 4.000 evrov. Dobro se prodajajo tudi orehi, a letos v ponudbi ti niso bili zelo kakovostni. Letos je bil prvič na licitaciji ponujen tudi rekordno velik hlod vrste črni topol, ki je dosegel okoli 5.000 evrov za hlod.

Promocija gozdov in lesa
"Naš cilj sodelovanja pri licitaciji je povezati lastnike gozdov in kupce najvrednejšega lesa. Naš cilj je tudi promocija gozdov, promocija lesa," je na novinarski konferenci med drugim poudaril direktor ZGS-ja Damjan Oražem.

Slovenska kakovost
Generalni direktor direktorata za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo na kmetijskem ministrstvu Jošt Jakša pa je dejal, da danes predstavljeni presežniki dokazujejo to, kar smo se v Sloveniji odločili. In sicer, da Slovenija okoliškim državam ne more konkurirati v količini, kljub velikemu deležu gozdnatosti, lahko pa v kakovosti, in sicer skupaj z naravo in lastniki.

"Naša želja je še, da čim več te dodane vrednosti v prihodnje ostane v Sloveniji," je med drugim še dejal Jakša in ob tem opozoril na pomen sprejetja zakona o dodatnih ukrepih za odpravo posledic škode zaradi prenamnožitve populacije podlubnikov, ki je pred poslanci v DZ-ju.

Na slovenjgraški licitaciji 18.000 evrov za hlod