Iz daljšega obdobja hladnega vremena ne moremo sklepati, da bo poletje toplo, opozarja klimatolog Gregor Vertačnik. Foto: BoBo

V povprečju pa so bile temperature za sedem stopinj nižje, kot je običajno za ta letni čas, je povedal klimatolog Gregor Vertačnik. Poleg tega, da so bili letošnji ledeni možje precej hladni, so bili tudi precej vetrovni. "Na splošno smo imeli v obdobju od 12. do 15. maja razmere, značilne za začetek aprila," pravi klimatolog. Dodaja, da so bili lanski ledeni možje, kot je v ljudskem izročilu poimenovano obdobje od 12. do 14. maja, ko godujejo sveti Pankracij, Servacij in Bonifacij, za več kot pet stopinj toplejši kot letos.

Topel prihod in hladno slovo letošnje pomladi

Leta 1978, ko smo imeli še bolj hladne ledene može, je po njegovih besedah marsikje po nižinah snežilo, v nekoliko višjih predelih, recimo Logatcu, pa je zapadlo do 20 centimetrov snega. Letos snega v nižinah ni bilo, so bile pa količine snega tam, kjer je zapadel ‒ to je na med 800 in 2000 metri višine ‒ nenavadno visoke za sredino maja, opozarja. "Nasploh je bila prva polovica letošnjega maja zelo hladna. Bila je za štiri stopinje hladnejša kot običajno. Šlo je tudi za najhladnejšo prvo polovico maja po letu 1991," dodaja klimatolog.

Glede na to, da imamo zdaj daljše obdobje hladnega vremena, po besedah Vertačnika ne moremo sklepati, da bo sledilo toplo poletje. "V 70. letih prejšnjega stoletja so bili na primer ledeni možje pogosto hladni, a so bila nato hladna tudi poletja. Tudi leta 2014 smo v tem obdobju imeli precej hladno vreme, a je bilo nato tudi poletje precej deževno. Na drugi strani smo imeli leta 2003 zelo vroče poletje, ledeni možje pa so bili hladni," pravi Vertačnik ter ob tem opozarja, da nekega pravila ni.

Prav zelo suhega vremena si še deset dni ne moremo obetati

V prihodnjih dveh dneh lahko sicer pričakujemo lepše vreme in zvišanje temperatur, ki se bodo približale temperaturam, običajnih za to obdobje, a si kakšnega daljšega suhega in toplega obdobja tudi v prihodnjih desetih dneh ne moremo obetati: "Še vedno bomo pod vplivom hladnega zraka v višinah, zato bodo pogoste padavine."

Za same ledene može sicer po navedbah Vertačnika ne moremo govoriti, da je vreme v tem času vedno hladno. "V tem obdobju je lahko namreč tudi izredno toplo, pa potem sledi nenadna ohladitev. Leta 1969 so bili, denimo, ledeni možje zelo topli, čez nekaj dni pa je ponekod po nižinah zapadel sneg. Prav tako ledeni možje v povprečju po padavinah in temperaturah prav nič ne od odstopajo od dni pred njimi ali po njih," je dejal.

Ledeni možje ‒ zadnje opozorilo pomladi

Na vprašanje, zakaj je to obdobje dobilo ime ledeni možje, Vertačnik odgovarja, da za to obstajata dve razlagi. Prva je, da so za ta čas značilne močnejše ohladitve s pojavom slane, druga, bolj verjetna, pa je po njegovem ta, da gre za zadnje spomladanske dni, ko še obstaja večja nevarnost slane oziroma pozebe v nižinah.

Opozarja še, da so včasih ledeni možje nastopili deset dni pozneje kot danes: "V 16. stoletju je namreč prišlo do reforme koledarja, ko je julijanski koledar zamenjal gregorijanski koledar. S tem so bili ledeni možje premaknjeni za deset dni nazaj in bi po današnjem koledarju padli v čas od 22. do 24. maja."