Cilj dneva Zemlje je spodbuditi vse ljudi k dejavnemu in odgovornemu delovanju za trajnostni razvoj, strokovnjaki pa ob tej priložnosti opozarjajo na ranljivost in enkratnost planeta, na katerem živimo.

Zdaj pa eno največjih ekoloških groženj predstavljajo podnebne spremembe, povezane s segrevanjem ozračja. Da bi do leta 2050 segrevanje omejili pod 2 °C, in sicer z opustitvijo ogljikovodikovih tehnologij, se bodo decembra letos svetovni voditelji sestali v Parizu, kjer naj bi skovali nov sporazum, ki bo nadomestil klavrno propadli Kjotski protokol.

Ob tem jih je zveza 17 uglednih institucij z vsega sveta, imenovana Earth League, pozvala k odločnemu ukrepanju in ukrepe strnila v osem točk: omejiti globalno segrevanje pod 2 °C, prihodnje emisije ogljikovega dioksida zadržati pod bilijonom ton, ustvariti brezogljično družbo, bogatejše države naj pomagajo revnejšim, spodbujanje tehnoloških inovacij, sprejetje strategije na svetovni ravni za spopadanje z nastalo škodo in izgubami, varovanje ključnih ekosistemov in zagotavljanje financiranja za države v razvoju.

Dan spremljajo številni dogodki
Pestro dogajanje na temo ekologije bo danes tudi v Sloveniji. V Ljubljani bodo odprli mednarodno Eko konferenco in podelili priznanja zeleno pero ob koncu šolskega tekmovanja v pripravi novinarskega prispevka na temo ohranjanja narave in varovanja okolja v organizaciji društva Planet Zemlja.

V Mariboru pripravljajo prireditev pod geslom Ne izgubimo tal pod nogami, v Kopru pa informacijska točka EU-ja vabi na delavnico recikliranja in ponovne uporabe.

V Ljubljani bo tudi premiera dokumentarnega filma o življenju in delu Sebastiana Salgada z naslovom Sol zemlje ter projekcija filma Nekoč je bil ledenik, ki ga je režiral Matjaž Fistravec. Predvajanje obeh filmov bo pospremil pogovor na aktualno tematiko.

Svetovni dan Zemlje letos zaznamujemo že 45. leto. Prvič so ga praznovali leta 1970, danes pa bodo o varovanju okolja razmišljali v 192 državah sveta.