Park miru Cerje danes. Kot da je kraška krajina obstala sredi viharja in postala okamnelo morje. Foto: Marjana Grčman

Če smo še pred meseci občudovali veličastne razglede na severni Jadran, Furlanijo, Dolomite, Julijske Alpe in Vipavsko dolino, pa se danes pogled ustavi na zoglenelih štrcljih požganih borovcev in grmičevja. Zdi se, da je ta prostor zopet znova dobil podobo vojne krajine. Da je planota znova postala kamnita puščava prve vojne, ki jo je tu pred stoletjem za seboj pustila velika vojna.

Na Cerju je v avgustovskem požaru pogorelo kar okoli 85 hektarov borovega gozda in listavcev. Trikilometrska linija požara na Cerju je bila le streljaj oddaljena od državne meje z Italijo, zato so pri zahtevnem gašenju tega razgibanega terena s suho podrastjo in močnim vetrom sodelovali gasilci iz obeh strani meje, pripadniki Civilne zaščite, reševalnih služb in celo pirotehniki. Ta prostor je namreč del nekdanje vojne krajine s številnimi ostalinami 1. svetovne vojne, ki so med požarom eksplodirale.

Zdi se, da je ta prostor zopet znova dobil podobo vojne krajine. Da je planota znova postala kamnita puščava prve vojne. Foto: Marjana Grčman

Uničena zaščitena krajina Nature 2000

Kar devetdeset odstotkov tega območja je pod zaščito Nature 2000, zaradi česar imajo posledice požara še večjo težo in terjajo hiter ter učinkovit odziv. Še posebej glede na to, da si požgani gozd še ni niti dobro opomogel od prvega požara leta 1994. Zavod za turizem Miren Kras se je tako odločil, da naslovi poziv za pomoč, ne samo na občine in pristojna ministrstva, ampak tudi na splošno javnost. Potrebni sta namreč hitra sanacija prizadetega območja in pospešeno pogozdovanje tega izjemnega zgodovinskega, naravnega in kulturnega prostora, ki je skozi turizem šele začel dobro rasti.

S projektom Drevo za Cerje naj bi se ta kraška planota znova ozelenila z avtohtonimi sadikami hrasta, javorja in bora. Načrt je, da bi se vse do stolpa Pomnik miru Cerje, ki širi sporočilo o strpnosti in prijateljstvu, zasadil Drevored hvaležnosti. Drevored, ki bo pripovedoval zgodbo o ljudeh, ki znajo stopiti skupaj in narediti nekaj dobrega za naš planet.

Drevo za Cerje
S projektom Drevo za Cerje želijo kraško planoto Poti miru znova ozeleniti z avtohtonimi sadikami hrasta, javorja in bora. Na spletni strani www.drevozacerje.si ste vabljeni, da z nakupom sadike ali donacijo prispevate k pospešenemu pogozdovanju in gradnji suhega zidu na tem občutljivem kraškem prostoru, ki je pod zaščito Nature 2000.
Na Cerju je v avgustovskem požaru pogorelo kar okoli 85 hektarov borovega gozda in listavcev. Trikilometrska linija požara na Cerju je bila le streljaj oddaljena od državne meje z Italijo. Med požarom so eksplodirale tudi številne vojne ostaline. Foto: Marjana Grčman

Turistična priložnost destinacije Miren Kras

Obsežnost in posledice požara bodejo v oči tudi zaradi izjemne turistične priložnosti, ki jo ponuja ta prostor. Destinacija kot del širše turistične ponudbe Nove Gorice z Vipavsko dolino in Krasom je letos postala prejemnica zlatega znaka Slovenia Green destination, ki ga podeljuje Slovenska turistična organizacija. Tu se razprostira več kot 80 kilometrov urejenih in označenih poti za pohodnike in kolesarje. Tu boste našli eno najlepših konjeniških tras v Sloveniji in kar več kot sto jam na kvadratni kilometer. Ključni turistični produkt pa predstavlja zgodovinski turizem.

Območje Cerja je bilo med prvo vojno del soške fronte in velika vojna je ravno na tem delu Krasa pustila najštevilnejše sledi. Na tem skrajnem zahodnem robu »slovenstva« je v 1. svetovni vojni umrlo največ slovenskih fantov – več kot 36.000 od skupaj 300.000 žrtev. Danes so vojne ostaline, skupaj s kavernami, jamami in utrdbami odlično zajete v čezmejnem turističnem produktu Poti miru – Via di Pace. In ravno Cerje predstavlja enega ključnih stebrov tega projekta, ki se vije vse od Alp do Jadrana in pri tem povezuje obe strani Brd, dolino Soče in Kras.

Suhi kraški zid pozabljena protipožarna zaščita

V prihodnje naj bi na območju Parka miru Cerje kot preventivo omejevanja požarov postavili tudi kamnite zidove, zgrajene v tehniki suhega zidu, ki veljajo za osnovno in prvotno tehniko gradnje na Krasu. Nekoč je bilo na Krasu ob makadamskih cestah in mejah parcel na tisoče kilometrov kamnitih zidov. Prve so ponekod uničili, ko so gradili nove ceste, druge pa uničuje zaraščanje po vsej pokrajini. Veščina gradnje suhih zidov je od lani vpisana na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. In če bi v dolžino merili suhi kraški zid, naj bi ga bilo, po nekaterih ocenah, za kar osem tisoč kilometrov, kar znese toliko, kolikor je dolg Kitajski zid.

Na spletni strani www.drevozacerje.si lahko pomaga vsak – z nakupom sadike za 10 evrov ali pa z donacijo za pogozdovanje in gradnjo suhega zidu. Foto: Marjana Grčman

Tudi požar je lahko dobra turistična zgodba

Gost današnjega časa je aktiven turist. S svojim obiskom želi prispevati k skrbi za lokalno okolje in pri tem doživeti polnokrvno zgodbo – nas ljudi. Tu je na mestu razmišljanje o ponujanju pogozdovanja in gradnje suhega zidu kot turističnega produkta. In z malo romantike lahko celo rečemo, da je destinacija Miren Kras skozi avgustovski požar – v luči blaženja podnebnih sprememb in varovanja okolja – dobila svežo turistično zgodbo. Samo na pravi način jo je treba povedati svetu.

Cerje po požaru