Na otok Santiago so v ponedeljek znova naselili 1.436 kopenskih legvanov. Foto: Reuters

Kot so sporočili naravovarstveniki z Galapaškega otočja, ki je od obale Ekvadorja oddaljeno okoli tisoč kilometrov, so kopenske legvane preselili na otok Santiago z drugega otoka v arhipelagu v okviru ekološkega programa za ohranjanje živalskih vrst.

Predtem je zadnje kopenske legvane na otoku Santiago videl in popisal znameniti britanski naravoslovec Charles Darwin leta 1835.

Direktor naravnega parka Jorge Carrion je pojasnil, da je ta vrsta legvanov z otoka izginila zaradi naselitve različnih živali, predvsem divjih svinj pa tudi podgan, mačk in psov. Divje svinje so nato leta 2001 z otoka umaknili. Z okoljevarstvenim programom želijo zaščititi tudi legvane na otoku North Seymour, kjer naj bi jih živelo še okoli 5.000, a se spoprijemajo s pomanjkanjem hrane. "Kopenski legvani so rastlinojedci, ki s širjenjem semen pomagajo ekosistemom in ohranjajo odprta območja brez rastlinstva," je za Guardian dodal Carrion.

Pod Unescovo zaščito

Galapaško otočje sestavlja okoli 130 otokov in otočkov, na njih pa živi okoli 25.000 prebivalcev. Izredno in edinstveno rastlinstvo ter živalstvo otokov sta pod Unescovo zaščito svetovne dediščine. Aprila lani so na otočju, ki ga letno obišče okoli 200.000 turistov, prepovedali plastične izdelke za enkratno uporabo, med preteklimi decembrskimi prazniki pa so zaradi zaščite živali prepovedali tudi vsa pirotehnična sredstva, ki povzročajo pok.

Kopenski legvani živijo le na Galapaških otokih. Darwin jih je opisal kot "grde živali, ki so po trebuhu oranžne, po hrbtu pa rjave. Imajo nenavadno obliko glave, zaradi katere so videti precej neumne." V dolžino zrastejo kar do metra in pol, tehtajo pa do 11 kilogramov. Jedo kaktuse, sadje in rože. Živijo okoli 50 let.