To je približno pol stopinje več kot 29. januarja leta 1988. Sicer pa letošnja izjemno topla zima ne preseneča preveč, saj gre za nadaljevanje pretople jeseni, ko so imeli v Evropi najtoplejšo jesen v zadnji polovici stoletja.

Septembra in oktobra so bile temperature za 1,8 stopinje nad dolgoletnim povprečjem, novembra pa celo 2,5 stopinje. Januarja so temperature od pet do deset stopinj višje od povprečnih.

Žičničarji bi razglasili naravno katastrofo
V gorah je snega zelo malo, smučišča pa bolj ali manj samevajo, zato žičničarji razmišljajo, da bi letošnjo zimo razglasili za naravno katarstrofo.

Zaradi pomanjkanja snežnih padavin pa se spomladi lahko zgodi hidrološka suša, ki lahko povzroči težave z oskrbo z vodo. Kmalu bo pomanjkanje vode doletelo tudi zaloge podtalnic, ki se že približujejo kritični točki. Ker so rastline zaradi predčasnih tolpih dni predčasno razvite, lahko spomladi pride do pozebe, visoke temperature pa koristijo tudi škodljivcem in rastlinskim boleznim.

Vremenoslovci tudi za prihodnje dni ne napovedujejo ohladitev, ozračje pa se bo segrelo nad deset stopinj Celzija. Nadaljevalo se bo suho vreme, večjo vremensko spremembo pa pričakujejo konec prihodnjega tedna.

Leska že praši
Kot so zapisali na spletni strani Agencije za okolje, je topla zima že povzorčila prašenje leske, kar je najzgodneje odkar od leta 1960 opazujejo ta pojav. Leska običajno praši v prvi polovici februarja, v toplejših legah pa ob koncu januarja. Na agenciji opozarjajo, da bo zgodnji raztros peloda lahko povzročal prve težave ljudem z alergijami.