Kot glavni razlog za to odločitev je Kremelj navedel navzkrižje interesov, saj podpis protokola v taki obliki, kot je zdaj, za Rusijo pomeni grožnjo ruski gospodarski rasti. To je po srečanju z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom dejal Andrej Ilarjonov, eden od glavnih predsednikovih pomočnikov.

Da Kjotski protokol stopi v veljavo, ga mora podpisati države, ki proizvajajo najmanj 55 odstotkov vseh izpušnih plinov. Ker so se ZDA odločile, da sporazuma ne bodo podpisale, je Rusija postala zadnji adut za tiste, ki podpirajo protokol, da bi ta sploh kdaj stopil v veljavo.