Vetrnice so za slovenske razmere ekonomsko sprejemljive, če jih veter z močjo vsaj šest metrov na sekundo poganja približno 3.000 ur na leto. V novogoriškem elektrodistribucijskem podjetju so prepričani, da so primorski grebeni pravšnja lokacija za tako imenovane vetrnice. Njihov sedanji investicijski načrt predvideva postavitev skupno 47 vetrnic na Volovji rebri, grebenu na nadmorski višini približno 1.000 metrov. Njihova moč bi bila 40 MW, letno pa bi proizvedle 120 milijonov kilovatnih ur električne energije.

Postavitev ene takšne vetrne elektrarne, vsaka tehta okrog 80 ton, naj bi skupaj z razdelilno transformatorsko postajo in daljnovodom stala približno milijon evrov, investicija pa naj bi se povrnila v desetih letih.

Slovenci naklonjeni vetrnim elektrarnam
Slovenci tako na nacionalni kot tudi na lokalni ravni podpirajo gradnjo vetrnih elektrarn v Sloveniji, je pokazala nedavna raziskava stališč prebivalcev Slovenije in posebej občine Ilirska Bistrica, ki jo je za podjetje Elektro Primorska opravil center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij pri ljubljanski fakulteti za družbene vede (FDV). Med tistimi, ki podpirajo gradnjo vetrnih elektrarn, jih je večina kot glavni razlog navedla čist in poceni vir pridobivanja energije.

Raziskovalci so anketirancem dali na voljo izbiro med petimi potencialnimi lokacijami za postavitev vetrnic. Poleg že omenjenih dveh še Nanos v Vipavski dolini, hrib Kokoš na Krasu ter Vremščico. Med anketiranci na nacionalni ravni se jih je največ, 36 odstotkov, odločilo za Vipavsko dolino, enako tudi največ anketirancev na lokalni ravni, in sicer skoraj 28 odstotkov. Lokacija Volovja reber je na nacionalni ravni dobila le tri odstotke, med prebivalci Ilirske Bistrice pa je na drugem mestu s 27 odstotki.