Oljkarstvo je v Sloveniji panoga z velikimi razvojnimi možnostmi, so ob svetovnem dnevu oljk zapisali na kmetijskem ministrstvu. Dan je namenjen ozaveščanju o pomenu oljkarstva za trajnostni gospodarski in družbeni razvoj ter ohranitev naravnih virov. V Sloveniji je oljkarstvo panoga z dolgo tradicijo in možnostmi za nadaljnji razvoj, ki ji je treba zagotoviti ustrezne pogoje tudi s kmetijsko politiko, da bo panoga imela še naprej prihodnost in ponos z vrhunskimi proizvodi v svetu, so poudarili na ministrstvu.

Neugodne zemljiške razmere

Oljkarstvo je v Sloveniji omejeno na slovensko Istro ter na del Goriških brd in Goriškega. Na teh območjih je tradicionalna kmetijska panoga, pomembna tako za trajnostni razvoj tega območja kot tudi za ohranjanje značilne sredozemske krajine in kulturne dediščine, so zapisali na kmetijskem ministrstvu.

Površine oljčnikov se iz leta v leto povečujejo in znašajo približno 2.356 hektarjev, medtem ko potencial na ministrstvu ocenjujejo na 3.000 hektarjev. Ob tem pa izpostavljajo neugodne zemljiške razmere, med katerimi so majhna posestna struktura, razdrobljenost, terase in severna pridelovalna območja, zaradi česar je pridelava zahtevnejša kot na večjih ravnih površinah z uporabo večje mehanizacije.

Lanska letina je bila rekordna

V povprečju so oljčniki v Sloveniji majhni (0,3 hektarja) in razdrobljeni. 75 odstotkov oljkarjev ima manj kot 0,3 hektarja oljčnikov, le dva odstotka oljčnikov pa je večjih od hektarja. Ekološka pridelava oljk poteka na 243 hektarjih oljčnikov, so podatke nanizali na ministrstvu.
Letna količina oljčnega olja zaradi neugodnih vremenskih razmer v zadnjih štirih letih sicer ne kaže realnega stanja. V normalni letini proizvodnja doseže do 700 ton oljčnega olja, v letu 2018 pa je bila rekordna pri 1.000 tonah.

"Žal je letošnja letina zopet zelo slaba, saj naj bi skupni pridelek znašal le 30 odstotkov lanske letine, na Goriškem in v Brdih pa le 10 odstotkov," pravijo na ministrstvu. Razlog za to strokovnjaki vidijo v neugodnih vremenskih razmerah v času cvetenja, izmenični rodnosti in močnejših napadih oljčne muhe.

Visok standard slovenskega olja

Sicer med analiziranim oljčnim oljem približno 90 odstotkov slovenskega olja dosega najvišji standard – ekstra deviško oljčno olje. Poraba oljčnega olja v Sloveniji je dober kilogram na prebivalca letno.