Številni domačini v Benetkah pravijo, da se ne spomnijo, kdaj so videli tako čisto morje. Foto: Reuters
Številni domačini v Benetkah pravijo, da se ne spomnijo, kdaj so videli tako čisto morje. Foto: Reuters

Človeštvo je bilo tako prisiljeno, da je stisnilo na gumb "ustavi", kar pa ima pozitivni vpliv na vsaj eno stvar − naš planet.

Pred desetletjem so ustvarjalci dokumentarne serije Life after people odigrali hipotetični scenarij, v katerem so se poigrali z vprašanjem, kako bi teklo življenje na planetu, če bi (iz katerega koli razloga) vsi ljudje izginili.

V tem scenariju bi po predvidevanju strokovnjakov Zemlja spet zadihala s polnimi pljuči. Človeštvo seveda (na srečo vrste homo sapiens) ni izumrlo, a upočasnitev človeškega življenja se na nekaterih področjih že pozitivno odraža pri utripu modre frnikole.

Vse se je ustavilo, tudi onesnaževanje
Koronavirus je izbruhnil na začetku leta v Vuhanu na Kitajskem, kjer so tudi prvi začeli strogo izolacijo. Med drugim se je ustavilo tudi gospodarstvo, ki je eden od naglavnih vzrokov za tamkajšnje onesnaženje.

Zaradi ukrepov proti virusu na Kitajskem občutno manj onesnaženja

Ameriška vesoljska agencija Nasa je že konec februarja ugotovila padec onesnaženja zraka na Kitajskem, predvsem se je občutno znižala raven dušikovega dioksida (več v novici na desni strani). Padec je sledil začasnemu zapiranju ogromnega števila tovarn. "Prvič sem na tako velikem območju videla tako veliko razliko. Nisem presenečena, saj je res precej tovarn omejilo svoje delo," je razložila Fej Liu, ki je pri Nasi zadolžena za preučevanje kakovosti zraka.

Več dni s kakovostnim zrakom
Podobno ugotovitev so sporočili iz kitajskega ministrstva za ekologijo in okolje − število dni v februarju, ko je imela provinca Hubej kakovosten zrak, se je v primerjavi z lanskim februarjem povišalo za 21,5 odstotka. Nasa je vseeno previdna pri sklepih, saj manjše število določenih delcev še ne pomeni višje kakovosti zraka. V zraku je namreč prisotnih veliko aerosolov (delci PM2.5, PM5, PM10, morska sol, vulkanski pepel, puščavski pesek, dim ...), ki vplivajo na kakovost zraka. Ti aerosoli so v večji meri naravnega izvora (90 odstotkov), preostali del pa je človeškega izvora. Vendar nas ti številki ne smeta zavesti, saj v industrijskih predelih prevladuje aerosol človeškega izvora.

Zaradi zaprtja se je precej zmanjšala uporaba premoga, kar kaže naslednji graf portala CarbonBrief.

Foto: carbonbrief.org
Foto: carbonbrief.org

Na X-osi so dnevi glede na kitajsko novo leto, desno je število dni po novem letu, levo pred novim letom. Na Y-osi je poraba premoga v šestih največjih tovarnah (v 10.000 tonah na dan). Okoli novega leta je poraba vedno nekoliko padla, a se približno deset dni pozneje spet vrnila v stare tirnice. Letos je novo leto padlo na 25. januar, zaradi karantene pa se je poraba le malenkostno dvignila.

Eden od vzrokov, ki je povezan z izolacijo, je tudi skoraj popolna ustavitev prometa.

Promet v Vuhanu je februarja popolnoma zamrl. Foto: Nasa
Promet v Vuhanu je februarja popolnoma zamrl. Foto: Nasa

Ogljikovega dioksida je manj tudi nad Italijo
Podoben vzorec je viden tudi v Evropi. Virus je na naši celini najprej izbruhnil v Italiji, v severnem delu države so najprej začeli omejevati javno življenje. Evropska vesoljska agencija je že objavila podatke, da se je zmanjšala količina dušikovega dioksida nad Italijo.

V Benetkah se spet vidi na dno kanalov
Pozitivne posledice so vidne v Benetkah, kjer gondole mirujejo, kar pomeni, da domačini lahko občudujejo vso lepoto morja. V županovem uradu so za CNN pojasnili, da voda v resnici ni čistejša: "Voda je videti precej bolj čista, ker je precej manj prometa, to pa pomeni, da usedline ostajajo na dnu in ne pridejo na površje, kar se dogaja ob prometu. Lahko pa povemo, da je zrak čistejši."

Zaradi ustavljenega prometa se spet vidi na dno kanalov. Foto: Reuters
Zaradi ustavljenega prometa se spet vidi na dno kanalov. Foto: Reuters

Številni strokovnjaki opozarjajo, da je pri sklepanju treba biti previden. Gregor Vertačnik z Agencije republike Slovenije za okolje razloži: "Na onesnaženje zraka poleg izpustov onesnaževal bistveno vpliva vreme. To je treba upoštevati pri primerjavi onesnaženosti različnih dni ali obdobij, če želimo iz tega sklepati na spremembe izpustov."

Marsikdo je na Kitajskem že davno pred koronavirusom nosil zaščitno masko zaradi slabega zraka. Foto: Reuters
Marsikdo je na Kitajskem že davno pred koronavirusom nosil zaščitno masko zaradi slabega zraka. Foto: Reuters

Manj ljudi umrlo zaradi boljšega zraka
Zaradi koronavirusa je do vključno srede, 18. marca, na Kitajskem umrlo 3237 ljudi, kar je ogromna številka, a obstaja tudi drugačen pogled. Marshall Burke z univerze Stanford je prepričan, da je to število precej manjše od števila mrtvih zaradi zelo slabe kakovosti zraka, ki ima zelo negativne posledice tako na najstarejšo kot najmlajšo populacijo.

Po njegovih (konservativnih) izračunih naj bi zaradi čistejšega zraka s tem v istem obdobju preprečili smrt 1400 otrok, mlajših od pet let, in 51.700 ljudi, ki so starejši od 70 let, kar je brez dvoma pozitivna "računica". Hkrati je opozoril na morebitno napačno sklepanje, da je koronavirus koristen: "Napačno in neumno bi bilo sklepati, da so pandemije dobre za zdravje, ker seveda niso."