Zavod za gozdove napoveduje zaposlovanje, ki bistveno presega trenutni vpis na ustreznih študijskih programih. Foto: BoBo
Zavod za gozdove napoveduje zaposlovanje, ki bistveno presega trenutni vpis na ustreznih študijskih programih. Foto: BoBo

Veliko možnosti bodo imeli zlasti diplomanti drugostopenjskega magistrskega študija gozdarstva, za katere bo po ocenah na voljo 100 delovnih mest, so ta teden v sporočilu za javnost zapisali na zavodu, kjer v svoje vrste sicer vabijo kakovostne gozdarske inženirke in inženirje vseh stopenj izobrazbe.

"Maturanti se v času vpisa na fakultete odločajo o izbiri študija, pri kateri je pomembna informacija tudi možnost zaposlitve. Gozdarstvo je primerna izbira za tiste, ki želijo pridobiti celovito in kompleksno izobrazbo o gozdu, ki vključuje znanja s področij ekologije, biologije, tehnologije, ekonomike in drugih strokovnih področij," so pojasnili.

Sodobno gozdarstvo po mnenju zavoda postaja vedno zanimivejši spoj terenskega dela in informacijskih tehnologij. Različna delovna mesta znotraj gozdarstva namreč po njihovem mnenju nudijo zaposlenim pestro paleto različnih delovnih okolij in nalog, ki so lahko vezane na terensko delo v gozdu, na visokotehnološko obdelavo podatkov v pisarni ali na delo z lastniki gozdov in drugimi, ki delujejo v gozdnem prostoru.

"Sodobni gozdarski poklic največkrat združuje naštete vidike v enem delovnem mestu, za bolj ambiciozne pa obstaja veliko možnosti za sodelovanje v znanstvenoraziskovalnih in mednarodnih projektih," so dejali.

Zavod za gozdove Slovenije se kot usmerjevalec razvoja gozdnih ekosistemov po njihovih pojasnilih dnevno srečuje z mnogoterimi in kompleksnimi procesi.

Med drugim se urgentno reševanje gradacij podlubnikov in sanacij gozdov po vremenskih ujmah prepleta s problematiko podnebnih sprememb in segrevanja ozračja.

Oboje je povezano z vprašanji izbire drevesnih vrst in obnove gozdov, ob tem pa kot posledica globalizacije nastopa invazija tujerodnih rastlinskih in živalskih vrst. Poleg tega aktualna problematika vzdrževanja in uravnavanja populacij velikih zveri zahteva posebna znanja o populacijskih dinamikah, podkrepljena s sodobnimi genetskimi metodami.