Vrste sveč so na slovenskih grobovih stalnica. A počasi, res počasi se njihovo število zmanjšuje. Foto: BoBo
Vrste sveč so na slovenskih grobovih stalnica. A počasi, res počasi se njihovo število zmanjšuje. Foto: BoBo

Slovenci smo, kot je znano, v evropskem in svetovnem vrhu, ko gre za število sveč, ki jih vsako leto prižgemo. V Evropi so pred nami zgolj Hrvati in Poljaki. Na ministrstvu za okolje navajajo, da po ocenah vsak Slovenec v povprečju prižge 8 sveč na leto, kar niti ni tako veliko, če tega ne množimo s številom prebivalcev in ugotovimo, da v Sloveniji vsako leto prižgemo kar 16 milijonov sveč, dve tretjini od teh prav v dneh pred 1. novembrom.

A žal pri nakupu sveče kot simbola spomina in spoštovanja do pokojnih pogosto niti ne razmišljamo o tem, da bo nakup, ali pa vsaj del tega nakupa, prej ali slej končal med odpadki, opozarjajo na ministrstvu.

1. november v znamenju covida-19

Letošnji 1. november je drugačen predvsem zaradi pandemije covida-19. V okviru ukrepov za preprečevanje širjenja novega koronavirusa je že sicer prepovedano druženje več kot 6 ljudi, kar ni izjema niti na pokopališčih, zato tam letos ne bo komemoracij in drugih slovesnosti.

Obisk groba znotraj občine stalnega ali začasnega prebivališča je dovoljen posamezniku (najemniku groba) ter njegovim ožjim družinskom članom ali članom skupnega gospodinjstva. A pri tem pristojni priporočajo, da grob obišče le toliko ljudi, kolikor je res nujno.

V primerih nujnih vzdrževalnih del na grobu je sicer izjemoma dovoljeno prehajanje občinskih meja. Pri tem mora posameznik izkazati upravičenost z dokazilom o najemu groba ali drugim ustreznim dokazilom. Poleg tega je obisk groba zunaj občine prebivališča dovoljen le posamezniku (najemniku groba), če mora na grobu opraviti nujno vzdrževalno delo. Izjema je, če najemnik groba zaradi zdravstvenih ali drugih podobnih objektivnih razlogov ne more sam obiskovati groba - v tem primeru lahko za to pisno pooblasti ožjega družinskega člana ali člana skupnega gospodinjstva.

Čeprav se število letno porabljenih sveč zmanjšuje – po podatkih Finančne uprave, ki jih navaja ministrstvo za okolje, je bilo pred desetimi leti na trg danih dobrih 6856 ton, lani pa 5136 –, pa so številke še vedno previsoke, je odločna Katja Sreš iz društva Ekologi brez meja. "Odpadne nagrobne sveče same po sebi niso nevaren odpadek. A med njihovo izdelavo, prevozom, zbiranjem, skladiščenjem in obdelavo nastajajo tudi škodljivi vplivi na okolje. Več sveč porabimo in slabše z njimi ravnamo, izrazitejši so ti vplivi. Sveče v Sloveniji sicer se reciklirajo, a je težava, da jih zberemo relativno malo – po zadnjih podatkih le 38 %," opozarja.

Tudi zato tako ekologi kot ministrstvo pozivajo k odgovornemu, trajnostnemu ravnanju. Najbolje je, da sveč preprosto ne kupujemo, na trgu pa je vse več t. i. alternativnih sveč. Določene alternative klasičnim svečam pa so okolju še manj prijazne, saj jih je težje reciklirati, pravi Sreševa: "Pri elektronskih svečah se že malo bolj zaplete. Če vprašate slovenske predelovalce teh odpadkov, bodo potrdili, da se navadne sveče v praksi veliko bolje reciklirajo od elektronskih." Kot so opozorili že lani, je najprej treba ločiti ohišje od same elektronske sveče, iz notranjega ohišja izločiti modul in iz njega baterijo. Proces je mogoče izpeljati le z ročnim delom, kar ga precej podraži – sploh v primerjavi z reciklažo klasične sveče. "Še hujše pa je, da se lahko reciklira le notranje ohišje in pokrovček. Zunanji del je namreč barvana PET plastika s težkimi kovinami, ki omogočajo sveči, da počasneje gori, če bi prišlo do vžiga. Takšne plastike ne želi nihče, zato je njena končna postaja sežigalnica," so lani opozarjali v društvu.

Tudi ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore je pred praznikom vseh svetih ter državnim praznikom dneva spomina na mrtve pozval k spoštovanju ukrepov za omejitev širjenja koronavirusa. Vernike je pozval, naj se izognejo obisku sorodnikov in prijateljev, obiščejo naj le grobove v svoji župniji oz. občini ter se bližnjih pokojnih spomnijo v molitvi.

Oljne, solarne, papirnate … kaj je manj slabo?

Odlična alternativa so po mnenju Sreševe oljne sveče, ki jih izdelamo iz odpadnega olja s pomočjo npr. kozarcev za vlaganje, saj lahko takšno svečo uporabljamo skoraj v nedogled. "Pri solarnih je podobno kot pri elektronskih - vpliv na okolje je odvisen od tega, kako dolgo delajo in kako dolgo jih uporabljamo," opozarja sogovornica in dodaja: "Papirnate so sicer izdelane iz naravnega materiala, a noben material, ki ga uporabimo le enkrat, z okoljskega vidika ni idealen. Dodatno se zaplete, če sveča ni izdelana 100-odstotno iz papirja, ampak vsebuje še druge materiale."

Rast uporabe virtualnih sveč

V Greenpeacu Slovenija so že lani nanizali nekaj alternativ svečam: na ploščate prodnike lahko napišemo lepo misel, sami izdelamo ikebano iz cvetja ali zelenja, ki ga imamo pri roki, ali pa na grob položimo zgolj kakšen simbolični izdelek iz naravnih materialov. Primerna alternativa so tudi virtualne sveče, ki jih je v zadnjih letih vse več. Na prvi tovrstni platformi Sveča manj, ki jo je zagnalo ministrstvo za okolje že pred leti, danes gori že več kot 41.000 sveč.

To možnost spomina na umrle svojcem nudijo tudi pogrebni zavodi, na primer v Pogrebnem podjetju Maribor. "Gre za novo storitev, ki je še posebej aktualna v tem času, ko je druženje omejeno in se bomo tudi obiska pokopališča verjetno udeležili v manjšem številu," so nam pojasnili in dodali, da so aplikacijo zagnali spomladi, v času izbruha epidemije: "Do današnjega dne je bilo prižganih 1054 svečk za 287 pokojnikov."

Na podobnem principu temeljijo tudi druge tovrstne aplikacije, na primer candela.rip, ki je samo prižiganje sveč še nadgradila in prijavljenim uporabnikom omogoča, da pokojnikov virtualni grob opremijo s fotografijo in tako omogočijo, da mu tako sveče lahko prižigajo tudi drugi. Ko sveča pogori, jo lahko posameznik znova prižge, proti plačilu pa je mogoče izbirati tudi med različnimi oblikami sveč. "Namesto pravega plamena ponujamo virtualnega, brez ogrevanja ozračja in toplogrednih plinov. Tudi tistih, ki jih povzročimo z vožnjo na oddaljena pokopališča. Virtualna sveča nima odpadne plastike, nima odpadne elektronike ali celo fotovoltaike. Hkrati pa je njen ogenj mogoče videti kjer koli, na vsakem računalniku ali pametnem telefonu," so zapisali.

Prižig svečke je lahko tudi : Pixabay
Prižig svečke je lahko tudi : Pixabay

Virtualni SMS-prižig svečke za dobrodelne namene

V organizaciji Fundacije Svečka pa že nekaj let pripravljajo ekološko-humanitarno akcijo Manj svečk za manj grobov. Letos, ko njihovi prostovoljci ne bodo obiskovalci pokopališč, tudi sami ljudem priporočajo, naj ob 1. novembru omejijo obiske grobov, namesto tega pa naj se umrlih svojcev raje spomnijo na drugačne načine – s spominom in darom v dobrodelne namene. Ponujajo tudi možnost dobrodelnega prižiga virtualnih svečk: "SMS-svečko prižgemo tako, da pošljemo SMS s ključno besedo SVECKA ali SVECKA5 na 1919, s čimer prispevamo 1 oz. 5 evrov. Zbrana sredstva bodo namenjena helikopterski enoti nujne medicinske pomoči za nabavo opreme, ki se uporablja v reševalnem helikopterju."

Popolnoma naravna alternativa so tudi iz lesa izrezljane podobe sveč. Pa bodo vse te alternative prepričale slovenskega potrošnika? "Vedno večja prisotnost (alternativ, op. a.) pomeni, da je tudi trg vedno večji. Klasičnih sveč se ne bomo znebili na hitro, a vse take alternative in ozaveščanje nam postopoma utirajo pot k manj škodljivemu spominjanju na naše preminule," je optimistična Katja Sreš.