Že nekaj let se vsak december vrstijo opozorila, da je uporaba pirotehnike nevarna, škodljiva za okolje, predvsem pa ima negativen vpliv na živali. Društva za varstvo živali in posamezni okoljevarstveniki tako že vrsto let opozarjajo na nujnost prepovedi tovrstne oblike praznovanja, a se to ni zgodilo in se najverjetneje tudi ne bo, saj je Evropski parlament leta 2013 sprejel direktivo, po kateri so prepovedani zgolj uporaba, prodaja in uvoz eksplozivov in pirotehnike, ki so zelo nevarni za življenje, zdravje in varnost ljudi in okolja, druge vrste pirotehnike pa so – zaradi načela prostega pretoka blaga – dovoljene.

Ognjemetni izdelki so sicer razdeljeni v štiri kategorije (F1–F4), pri čemer omenjena direktiva izrecno poudarja, da izdelkov, ki spadajo v kategorijo F1 (po navedbi slovenske policije gre za izdelke, kot so bengalske vžigalice, pokajoči vložki za cigarete, pasje bombice, vžigalice s pokom), ni mogoče prepovedati. A sočasno je direktiva tudi prepovedala v to kategorijo uvrstiti npr. petarde, ki ob sprožitvi oddajajo zgolj (močan) pok. Prepoved uporabe, prodaje in posesti izdelkov kategorije F2 in F3, ki povzročajo zgolj močan pok (petard, dvojnih petard, bliskovnih petard) sicer v Sloveniji velja že več kot 10 let (od leta 2008), so spomnili na ministrstvu za notranje zadeve.

Drugi izdelki so v Evropski uniji dovoljeni, državam članicam je zgolj prepuščeno, da sami določijo starostno omejitev za njihovo uporabo oz. nakup, pa tudi da časovno omejijo uporabo. V Sloveniji tako velja, da pirotehničnih izdelkov ni dovoljeno prodajati mlajšim od 14, 16 oz. 18 let – odvisno od kategorije pirotehničnega izdelka. Poleg tega sta tudi prodaja in nato tudi uporaba časovno omejeni na december oz. prva dva dni januarja – kot je znano, je uporaba izdelkov v kategorijah 2 in 3 dovoljena zgolj med 26. decembrom in 2. januarjem.

Prioriteta MNZ-ja: Ozaveščanje in nadzor

Pirotehniko je tako mogoče kupiti in uporabljati (ob upoštevanju starostne in časovne omejitve, seveda), na notranjem ministrstvu pa pravijo, da zato raje posvečajo ozaveščanju o varni uporabi tovrstnih izdelkov. "S pogostimi preventivnimi akcijami tako pozivamo ljudi, naj prepovedanih pirotehničnih sredstev ne uporabljajo, in jih opozarjamo na posledice, ki jih lahko povzročijo. Prav tako jih tudi opozarjamo, da se je treba zaradi lastne varnosti seznaniti z navodili proizvajalca in navodila tudi upoštevati," so zapisali na MNZ-ju.

Podatki iz analize poškodb, ki jih vsako leto opravi policija, sicer kažejo, da je v večini primerov za težke telesne poškodbe kriva nepravilna uporaba dovoljenih pirotehničnih izdelkov kategorije F2 in F3 (rakete, fontane in baterije), uporaba nedovoljenih pirotehničnih izdelkov, katerih glavni učinek je pok (petard različnih oblik in moči), torej tistih izdelkov, ki so v Sloveniji prepovedani, in doma izdelanih oziroma predelanih pirotehničnih izdelkov.

Osem poškodb zaradi pirotehnike v zadnjih treh letih

V zadnjih treh letih je bilo po podatkih policije v Sloveniji osem poškodb, povzročenih s pirotehničnimi izdelki. "V času božično-novoletnih praznikov je pet polnoletnih oseb in dve mladoletni osebi utrpelo lahko telesno poškodbo, ena mladoletna oseba (tujec) pa je dobila hudo telesno poškodbo. Policija je v istem obdobju zasegla 16.309 kosov večinoma prepovedanih pirotehničnih izdelkov kategorij F2 in F3, katere glavna značilnost je pok (petard)," so nam pojasnili.

S peticijami "pritisnili" na trgovce, dva sta jih že uslišala

Del civilne družbe pa je v želji po tišjih novoletnih praznikih ubral drugo pot: društva in posamezniki so se s peticijami in prošnjami obrnili na trgovce in apelirali nanje, naj tovrstne izdelke umaknejo s polic.

Lani je poziv uslišala prva trgovska veriga, Lidl, letos se ji pridružuje še Mercator, Eurospin tovrstnih izdelkov sploh ne prodaja, drugi o tem še razmišljajo ali pa na naša vprašanja niso odgovorili. Kot so nam pojasnili v Lidlu, so že nekaj let med nosilci akcije Koraki za tačke, s katero spodbujajo razmislek o odgovornem lastništvu domačih ljubljenčkov, zato je bila odločitev, da pirotehnike ne bodo več prodajali, "logična nadgradnja omenjenega projekta". "Pobude smo dobili od kupcev in zaposlenih, izjemno pozitivne reakcije javnosti na našo ukinitev prodaje pirotehnike pa potrjujejo, da je bila odločitev prava," so zapisali.

V Mercatorju so nam pojasnili, da so se za neprodajo pirotehnike odločili, ker si vedno manj ljudi želi glasnega pokanja, "mnoge to zelo moti in vznemirja ter plaši živali". "Za pristno praznično vzdušje smo raje pripravili vse za veselo praznovanje v družinskem krogu," so še zapisali.

V Hoferju so pojasnili, da je povpraševanje po pirotehničnih izdelkih še vedno opazno, zato jo v svojo ponudbo še uvrščajo, pri čemer pa se osredotočajo na tiste izdelke, "kjer je glavni učinek svetlobni in ne zvočni (pok)". "Ob tem se seveda zavedamo problematike uporabe pirotehničnih sredstev, zato razmišljamo tudi o nadaljnjih ukrepih glede ponujanja omenjenega prodajnega segmenta," so še dodali.

Iz Spara so nam sporočili, da sicer podpirajo pobudo glede ozaveščanja ljudi o odgovorni uporabi pirotehničnih sredstev, "hkrati pa si prizadevamo tudi, da imajo kupci na voljo raznovrstno ponudbo, ki jo prilagajamo njihovemu povpraševanju in željam".

Veliki novoletni ognjemeti že pred leti ukinjeni, izjema le MOL

V preteklosti so bili sicer ob prehodu iz starega v novo leto pogosti veliki ognjemeti v večjih mestih, a zaradi opozoril okoljevarstvenikov na čelu z agencijo za okolje, da tovrstna kratkotrajna zabava močno poslabša kakovost zraka v mestih, in društev za zaščito živali, ki so opozarjali na travme, ki jih pokanje – četudi kratkotrajno – povzroča pri živalih, so se v večini mestnih občin že pred časom odpovedali tudi ognjemetom. Določeno vlogo pri tem je sicer igrala tudi cena ognjemeta, za katero vemo, da ni nizka.

V Novi Gorici, Celju, Kranju, Murski Soboti, Novem mestu, Mariboru, na Ptuju, v Kopru in Slovenj Gradcu tako tudi letos ognjemeta ne bo. Sredstva, ki jih bodo tako prihranili, bodo na primer na Ptuju namenili za obdaritev ranljivih skupin, otrok, starejših in uporabnic tamkajšnje varne hiše.

Izjemoma o ognjemetu letos razmišljajo v Velenju, saj, kot pravijo, je jasno, da silvestrovanja, kot so jih pripravljali minula leta, ne bo mogoče izvesti, zato bi radi občanke in občane razveselili drugače – z ognjemetom z Velenjskega gradu, "ki bi ga lahko opazovali vsak iz svojega doma." "Če se bomo odločili za ognjemet, bo ta ekološki, hkrati pa bi pozvali občane, naj ne kupujejo ter uporabljajo pirotehničnih sredstev in naj ne pripravljajo ob polnoči svojih ognjemetov," so ob tem še poudarili.

MOL: Če bi ukinili ognjemet, bi si ljudje pripravili zasebne

Tudi v Ljubljani letos ognjemet bo, pravijo na mestni občini, "saj prinaša veliko veselja meščanom in obiskovalcem našega mesta ter predstavlja pomemben del praznovanja". "Letos, ko se bomo poslovili od enega najtežjih let, se nam zdi še toliko pomembneje ohraniti in izvesti čim več prazničnih vsebin, ki ne pogojujejo druženja in morebitnega poslabšanja zdravstvene slike. Ognjemet si namreč lahko ogledamo tudi od doma, viden pa je iz več ljubljanskih četrti," so prepričani v prestolnici. Poudarjajo, da v celem letu priredijo le en ognjemet, pa še tega "zelenega", saj so rakete v celoti izdelane iz papirja oz. naravno razgradljivih materialov.

Poleg tega pa menijo, da bi si Ljubljančani ob odpovedi mestnega ognjemeta pripravili zasebne, ki praviloma trajajo dlje kot uradni mestni, poleg tega pa so "brez certifikatov in okolju bolj škodljivi".