Medtem ko v nekaterih evropskih državah že gojijo gensko spremenjeno koruzo, je v Sloveniji pridelava teh rastlin prepovedana. Foto: EPA
Medtem ko v nekaterih evropskih državah že gojijo gensko spremenjeno koruzo, je v Sloveniji pridelava teh rastlin prepovedana. Foto: EPA

Dovoljen pa je le uvoz gensko spremenjene krme za živali.

Ali bi morala Slovenija prepovedati tudi to živalsko krmo? Kaj sploh so gensko spremenjeni organizmi in zakaj vlada v svetu in tudi pri nas tako močno nasprotovanje proti njim? Kaj je res in kaj ni res o GSO? O tem v nocojšnji oddaji Odkrito z gosti: Martino Bavec, Borutom Bohancem, ministrom Dejanom Židanom in kmetovalcem Andrejem Podpečanom. Oddajo vodi Vida Petrovčič.

Gensko spremenjene rastline razburjajo
Pri gensko spremenjenih organizmih ne gre za naravno naključno selekcijo rastlin, ne gre za klasično žlahtnjenje, pač pa za laboratorijski genski inženiring, za spreminjanje genov rastlin z vnašanjem novih genov iz drugih rastlinskih ali živalskih vrst, s katerimi znanstveniki v laboratorijih ustvarjajo rastline, ki so, kot zatrjujejo sami, odporne proti boleznim, škodljivcem in suši. Toda tudi dobrih dvajset let po tistem, ko se je s paradižnikom flavr savr začela njihova tržna pridelava za prehrano, gensko spremenjene rastline še vedno razburjajo, delijo ljudi, pa tudi samo znanost.

Mnenje Evropejcev o gensko spremenjeni hrani je večinoma negativno. Po podatkih Eurobarometra uvedbo gensko spremenjene hrane podpira šele vsak četrti Evropejec. Slovenci gensko spremenjene hrane večinoma ne želimo uživati. Ljudi najbolj skrbi, ali je taka hrana varna za naše zdravje. Slovenske nevladne organizacije so prepričane, da ni.

Kot opozarja Anton Komat, sploh ne poznamo vseh tveganj uživanja GSO, kar je po njegovem mnenju tudi tako rekoč nemogoče poznati, zato uživanje GSO primerja s prečkanjem avtoceste z zaprtimi očmi.

Božo Žabjek iz nevladne skupine Kazenska ovadba je celo predlagal, ga bi neka ljubljanska knjižnica prepovedala decembrsko javno predavanje o koristnosti gensko spremenjenih organizmov, ki ga namerava izpeljati znani univerzitetni profesor in strokovnjak ter zagovornik GSO. Pravi, da so raziskave pokazale kancerogenost semen gensko spremenjenih organizmov, da ti zmanjšujejo rodnost, in da je edini cilj zagovornikov ustvarjanje dobička, ki ga bodo požele korporacije.

Glede varnosti GSO si nista enotni niti znanost in stroka. Zveza potrošnikov zato meni, da imamo pravico biti pri tem previdni.

Ena izmed nevarnosti gensko spremenjene hrane je, da lahko vsebuje glifosat. To je eno najbolj uporabljenih sredstev za zatiranje plevela pri gensko spremenjenih rastlinah. Svetovna zdravstvena organizacija je letos ocenila, da je verjetno rakotvoren.

Da je slovenska javnost nenaklonjena gensko spremenjeni hrani, dokazuje tudi to, da se je prodaja jogurtov, mleka in drugih mlečnih izdelkov z oznako brez GSO v zadnjih štirih letih povečala za petino.