Ozon nas varuje pred škodljivim sevanjem v obliki ultravijoličnih žarkov. Foto: EPA
Ozon nas varuje pred škodljivim sevanjem v obliki ultravijoličnih žarkov. Foto: EPA

Ozonska plast je občutljiv plinski ščit, ki zemljo varuje pred škodljivim delom sončnih žarkov in tako pomaga ohranjati življenje na našem planetu. Po podatkih ameriške agencije za varovanje okolja je uporaba snovi, ki uničujejo ozonsko plast, do podpisa montrealskega protokola zelo hitro naraščala, vendar se je njihova vsebnost v ozračju v zadnjih desetletjih zelo zmanjšala. To bo po njihovih besedah spodbudilo ozonsko plast, da se bo nekje do polovice stoletja skoraj povsem obnovila.

Vendar pa je z reševanjem ozonskega plašča nastala nova težava. Namesto ozonu škodljivih snovi, kot so freoni (CFC), je namreč svet začel pospešeno uporabljati fluorirane ogljikovodike (HFC). Ti so do ozonskega plašča sicer prijazni, so pa zelo močni toplogredni plini.

V poslanici ob letošnjem mednarodnem dnevu zaščite ozonske plasti je tako generalni sekretar ZN-a Ban Ki Mun pozval k iskanju rešitev za uporabo fluoriranih ogljikovodikov. S postopno ukinitvijo uporabe teh plinov bi se po njegovih navedbah lahko izognili do polovice stopinje Celzija toplejšemu ozračju do konca stoletja. Z uporabo režima montrealskega protokola za ukinjanje fluoriranih ogljikovodikov lahko po njegovih besedah dopolnimo prizadevanja za znižanje izpustov ogljikovega dioksida in drugih toplogrednih.

16. september je bil za mednarodni dan zaščite ozonske plasti izbran, ker so na ta dan leta 1987 podpisali montrealski protokol, ki omejuje proizvodnjo in uporabo ozonu nevarnih snovi. Z njim so predpisali stopnjo omejevanja proizvodnje in uporabe ozonu nevarnih snovi. Pozneje so ga večkrat dopolnili in ukrepe še poostrili.