Nika Kovač. Foto: BoBo
Nika Kovač. Foto: BoBo

V Gibanju za pitno vodo so prepričani, da so glasovi proti noveli zakona o vodah na današnjem referendumu temeljili na mnenju stroke in delu nevladnih organizacij. Glas proti je znak, da imajo ljudje dovolj oviranja demokratičnih pravic, izraža pa tudi nestrinjanje s trenutnimi politikami, pravi predsednica Inštituta 8. marec Nika Kovač.

Proti noveli zakona o vodah glasovalo več kot 674 tisoč volivcev

"Pojavljajo se že očitki, da so bili glasovi čustveni. In pravim: gotovo so bili. A temeljili so na jasnem mnenju stroke, temeljili so na delu okoljevarstvenih organizacij, ki jih je oblast nenehno spregledovala, temeljili so na tem, da imajo ljudje dovolj oviranja demokratičnih pravic, in temeljili so na tem, da so nam narava, skupnost in javno dobro enotne vrednote. To je upanje in največja zmaga od vsega," je v večerni izjavi v imenu Gibanja za pitno vodo v Ljubljani dejala Kovač.

V gibanju so se, kot je spomnila, zbrali različni ljudje. "Nekateri zagovarjajo vodo zaradi krščanskih vrednot, drugi, ker so strokovnjaki, in tretji, kot je Inštitut 8. marec, ker imamo poln 'kufer' neoliberalnih politik, ki jemljejo ljudem in dajejo elitam. Kolikor je razlogov, toliko je glasov proti. Gotovo pa glas proti izraža tudi nestrinjanje s trenutnimi politikami," je ocenila. Spomnila je tudi na očitke gibanja o oviranju oz. oteževanju glasovanja številnim volivcem. "Ljudi je to razjezilo in so prišli volit za tiste, ki niso mogli. Te prakse v Sloveniji ne bodo dopustne, ker smo ljudje dobri in si hočemo pomagati," je prepričana.

Nasprotniki zakona. Foto: BoBo
Nasprotniki zakona. Foto: BoBo

Po besedah Alenke Kreč Bricelj iz društva Smetumet so z volišč po državi v Gibanju za pitno vodo prejeli informacije o več domnevnih nepravilnostih, ki so jih prijavili pristojnim.

Ob tem pa je Kreč Bricelj poudarila solidarnost med ljudmi. "Taksisti, gasilci, samoorganizirani prostovoljci so po vsej državi pomagali starostnikom, ljudem z gibalnimi oviranostmi, da so lahko prišli do volišč. V tem se kaže, kakšna je bila ta kampanja že od začetka – kampanja ljudi, povezanih za skupno dobro," je menila.

Vizjak: Vsak glas proti uveljavitvi zakona bo tudi proti aktualni vladi

Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona
Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona

V Brežicah je svoj glas že zjutraj oddal minister za okolje Andrej Vizjak. Poudaril je, da je napovedovati izid težko, saj gre po njegovem mnenju za odločanje na podlagi čustev, ne razuma. Pobudniki referenduma so zakon uporabili proti pitni vodi, je dejal, in so čustveno odreagirali, zagotovo pa da bo vsak glas proti uveljavitvi zakona tudi proti aktualni vladi Janeza Janše, je iz Brežic poročala Vesna Deržek.

Žal mi je, da se voda kot velika dobrina izrablja za te namene. Ko govorimo o vodi, ni prostora za politiko. V tem primeru smo bili deležni drugačnega odziva. Upam, da se bodo ljudje racionalno odločali o tem, kar v zakonu piše, ne pa o tem, kar so širili pobudniki referenduma.

Vizjak

"Ne glede na rezultat si bomo na ministrstvu vedno prizadevali za ohranjanje okolja, narave, slovenskih voda. Tudi namen tega zakona je bil takšen, kako dodatno zaščititi priobalni pas in nameniti več denarja za vzdrževanje voda. Žal so ljudje glasovali tako, kot so pač glasovali. Škoda je, da ni bil prepoznan osnovni cilj in namen. Mislim, da se je referendum zlorabil in ugrabil za druge cilje, rezultat je, da so ljudje odreagirali čustveno, bodrilo se jih je s pamfleti, ki nimajo nobene zveze z zakonom. Mi se bomo še naprej trudili za okolje in vodo," je izjavil v večernem odzivu v oddaji Politično.

In kakšen bo naslednji korak? "Moj korak je jasen, prizadeval si bom, kako povečati denar za vzdrževanje vodotokov, kako preprečiti, da bi nam vode delale škodo, ko prestopijo svoje bregove, nekatere dejavnosti smo že potegnili, moja prizadevanja bodo še naprej v pozitivnem smislu, kako ohranjati in nadgrajevati vodovarstveni sistem," je še poudaril Vizjak.

Janša: Brez drame

"Poznate kako levo vlado, ki je odstopila po izgubljenem referendumu? Od večinskega sistema do družinskega zakonika? Zato brez drame," se je prek Twitterja na delne izide referenduma odzval premier Janez Janša. "Ne morete pa sedeti doma in ob teh #MSM (množični mediji, op. a.) monopolih pričakovati čudežev na voliščih," je dodal in se zahvalil vsem, ki so glasovali.

Predsednik države glasoval proti

Predsednik republike Borut Pahor je glasoval proti, so sporočili iz njegovega kabineta. Kot je povedal v izjavi medijem po oddaji glasu, je odločitev sprejel na podlagi posvetov s svetovalci. Osnovna težava zakona je po njegovih besedah, da določbe dopuščajo prevelike razlike v razlagi. Pogrešal je tudi bolj vključujočo razpravo.

Predsednik republike Borut Pahor. Foto: BoBo
Predsednik republike Borut Pahor. Foto: BoBo

Stalni posvetovalni odbor za podnebno politiko pri predsedniku republike se je s temo, povezano z referendumom, ukvarjal trikrat v zadnjih mesecih.

"Te odločitve nismo sprejeli takoj. Želim povedati, da smo še pred odločanjem DZ pozvali, naj upošteva nekatera priporočila javnosti, predvsem pa, da naredi razpravo o tej pomembni temi vključujočo. Zdi se mi, da je dejstvo, da je bila ta razprava premalo vključujoča in prekratka, za tako pomembno in občutljivo vprašanje, kot je voda, odločilna tudi za to, kako sem se na koncu odločil, da bom glasoval," je dejal Pahor.

Poleg tega se je pri soočenju v predsedniški palači, na katero so povabili predstavnike strokovne javnosti, tako tiste, ki so za uveljavitev novele zakona, kot tiste, ki so proti, po Pahorjevih besedah pokazal osnovni problem.

"In ta je, da določbe, take kot so, preprosto dopuščajo prevelike razlike v razlagi. In s tem tudi zmanjšujejo zaupanje v namere zakona. In to je potem pri meni dokončno prevesilo odločitev, da sem tokrat glasoval proti zakonu," je pojasnil Pahor, ki pa je dodal, da so v zakonu tudi rešitve, ki so zelo dobre.

Predlagatelji referenduma prve izide pričakali v središču Ljubljane

Na vprašanje, ali se mu zdi, da je referendum tudi preizkus zaupnice vladi, pa je dejal, da so nekateri danes imeli tudi ta motiv, a njega, kot je dejal, to ni vodilo pri glasovanju. "Torej nisem glasoval ne za vlado ne proti njej," je poudaril Pahor.

Sicer pa predsednik opaža, da se je v Sloveniji v zadnjih letih precej spremenilo v razmišljanjih o tem, kako smo dolžni zavarovati okolje, ki ga imamo, zlasti vode, in ljudje so postali pozornejši na zakonodajne spremembe, vezane na ohranitev okolja, kot so bili kadar koli prej. Morda bo tudi to razlog, da bo morebiti udeležba na današnjem referendumu višja, kot bi bila na katerem drugem referendumu, ki bi potekal julija, je še menil Pahor.

Zorčič: "Rezultat referenduma bo zgovoren"

Predsednik državnega zbora Igor Zorčič je prek Twitterja sporočil, da so volivci z visoko udeležbo izkoristili priložnost, da na preverljiv način povedo, kaj si mislijo o delu vlade. "Rezultat referenduma bo zgovoren."

V NSi-ju obžalujejo izid

V koalicijski stranki NSi obžalujejo, da novela zakona o vodah na današnjem referendumu ni dobila zadostne podpore. Kot so sporočili prek družbenega omrežja Twitter, bodo voljo ljudi spoštovali. "Obžalujemo, da zakon, ki bi pomenil korak naprej pri varovanju vode in priobalnih pasov, ni dobil zadostne podpore. Primeri slabih praks kažejo, da sedanja ureditev ni ustrezna," so zapisali.

Šarec: Ljudstvo te vlade ne podpira

Gre za zmago narave, gre za zmago ljudi in gre za jasno in močno sporočilo, da ta vlada nima legitimnosti, je delne izide referenduma o noveli zakona o vodah prek Twitterja komentiral predsednik in poslanec LMŠ-ja Marjan Šarec. Poslanci, ki do zdaj niso verjeli, da ta vlada nima podpore ljudstva, so dobili potrditev, da ljudstvo te vlade ne podpira, je dodal.

Vizjak: Pobudniki referenduma zakon uporabili proti pitni vodi

Fajon: Ljudje si želijo spremembe

"Ljudje so zelo večinsko pokazali, da si želijo ohraniti čisto vodo. S tem referendumom – in to udeležbo v zadnjih dneh – so pokazali, da imajo moč odločanja in da si želijo spremembe," je delne izide referenduma o noveli zakona o vodah komentirala predsednica SD-ja Tanja Fajon. Izjemno visoka udeležba na referendumu ji daje upanje in zaupanje, da je pred nami dobra prihodnost. Visok delež glasov proti spremembam zakona o vodah po njenem mnenju kaže na izjemno nezaupanje v vlado, ki se še poglablja.

"To pomeni, da predsednik vlade Janez Janša, ki ima tako majhno zaupanje, kot se je izkazalo na tem referendumu, ne more uspešno voditi države in je čas, da odstopi," je poudarila. V primeru, da se to ne bi zgodilo, pa bi morali v opoziciji morda resno razmisliti tudi o novem poskusu konstruktivne nezaupnice. Socialni demokrati so po njenih besedah pri tem pripravljeni prevzeti pobudo. "Danes smo zavarovali vodo, zdaj moramo zavarovati še demokracijo," je še povedala.

Mesec: Pričakujem, da bo izid takšen, kot si ga želimo

Koordinator stranke Levica Luka Mesec pričakuje, da bo izid "takšen, kot si ga želimo", da bo torej zakon na referendumu zavrnjen.

"Napeto pričakujemo rezultate ... Udeležba je bila fenomenalna, bistveno boljša kot na preostalih referendumih zadnja leta, kar jasno kaže, da se Slovenija demokratično prebuja," je v prvi izjavi po zaprtju volišč na sedežu stranke v Ljubljani dejal Mesec.

Luka Mesec, Levica. Foto: BoBo
Luka Mesec, Levica. Foto: BoBo

"Jasno se je pokazala razpoka med vladno politiko in politiko, ki jo državljani hočemo. V taboru 'za' je zakon zagovarjalo nekaj vladnih politikov, na drugi strani smo zbrani praktično vsi – civilna družba, stroka, aktivisti, opozicijske politične stranke," je poudaril.

Referendumska kampanja je bila po njegovi oceni zgledna, sploh v taboru 'proti'. "Ne vem, kdaj je bilo povedanih toliko strokovnih argumentov, narejenih toliko dobrih komadov, povedanih toliko smiselnih in tudi duhovitih stvari, skečev, kot je bilo tokrat," je dodal.

"Pričakujem, da bo izid takšen, kot si ga želimo, kar jasno kaže, kakšno politiko si državljani te države želimo – hočemo živeti v demokratični državi, hočemo živeti v državi, ki jo usmerjajo argumenti, demokratična diskusija, ne pa v neki državi, kjer vlada dela pod taktirko kapitala in nam skuša privatizirati še tiste koščke Slovenije, ki so ostali nedotaknjeni. Tokrat govorimo o bregovih rek, jezer in morja," je sklenil.

Mesec je dobro uro po zaprtju volišč na podlagi delnih izidov ocenil, da se je Slovenija opredelila plebiscitarno proti novemu zakonu o vodah. "Mislim, da so s tem državljani pokazali, kakšno državo si želimo. Nočemo imeti države, kjer par politikov s strani vlade diktira politiko," je dejal.

SAB: Vlada naj mogoče razmisli tudi o odstopu

V stranki SAB so današnjo referendumsko zavrnitev novele zakona o vodah označili za veliko zmago civilne družbe. Sporočilo referenduma je po besedah nosilca referendumske kampanje SAB-a Jerneja Pavliča jasno. S praktično plebiscitarnim izidom bo težko živeti nadaljnjega pol leta predsedovanja in potem še pol leta do rednih volitev, je Pavlič v izjavi za medije v Ljubljani pojasnil predlog vladi, naj mogoče razmisli tudi o odstopu in predčasnih volitvah.

"To, kar so nam pustili naši predhodniki, bo ta generacija pustila našim zanamcem," je dejal Pavlič in se zahvalil vsem mladim, vsem civilnim organizacijam, vsem aktivistkam in aktivistom.
"Politične stranke smo bile bolj stranski opazovalci in mogoče je tako tudi dobro, da so se dejansko ljudje zavedeli, da je to ključno okoljsko vprašanje, in so šli na referendum," je dodal. To vprašanje po njegovem mnenju sicer ni bilo preveč spolitizirano, čeprav sam meni, da je kar nekaj ljudi šlo na referendum za to, da so glasovali proti tej vladi.

Virant: Zakon precej tehničen, ljudje odločajo po tem, komu zaupajo

Pravnik Gregor Virant je v oddaji Politično na TV Slovenija napovedal, da se bo volilna udeležba tokrat kosala s tistimi najvišjimi in da bo podobna tisti na arbitražnem referendumu, ko je bila 42-odstotna. Udeležba je še posebej presenetljiva, ker je referendum potekal globoko v poletju. Virant je nadalje ocenil, da je referendum postal resen instrument ustavne demokracije, "in to je dobro". Spomnil je, da je bilo med letoma 1996 in 2012 16 klasičnih zakonodajnih referendumov, odtlej pa štirje.

Gregor Virant. Foto: BoBo
Gregor Virant. Foto: BoBo

Visoko udeležbo Virant pripisuje trem razlogom. Najprej temu, da gre za ekološko temo – in ekološke teme so za ljudi zanimive. "Zakon je, roko na srce, precej tehničen, in ljudje se odločajo na podlagi tega, komu bolj zaupajo. In v končni fazi je vsak referendum tudi glasovanje o zaupanju vladi." Kot tretji razlog je navedel razgrete politične razmere, ne samo med strankami.

Tehničnih težav je bilo nenavadno veliko, a Virant tega ne pripisuje zaroti, prej "šlamparijam", ampak pri tako pomembni stvari, kot je referendum, "šlamparij" ne bi smelo biti, je dejal. "Komu pade na misel, da gre prenavljat sistem eUprave v času, ko prihaja tako veliko zahtev za glasovanje po pošti in na voliščih omnia." Napake bo treba analizirati in potegniti neke posledice, je pozval.

Cerar: Bojim se, da so zadaj tudi drugi razlogi

Na vprašanje, kakšen vtis je pustil referendumski dan, je v oddaji Politično pravnik Miro Cerar odgovoril: "Glede na čas dopustov in počitnic je dejansko kar veliko ljudi prišlo na referendum, še vedno bi si želel večje udeležbe, dejstvo je, da je ta problematika pitne vode izredno pomembna, mislim, da so ljudje to v veliki meri pograbili kot življenjsko temo, jasno pa je, da je vsak referendum tudi glasovanje za vlado oz. proti njej."

Miro Cerar. Foto: EPA
Miro Cerar. Foto: EPA

Cerar se je strinjal s tem, da je referendum urejen veliko bolje kot pred leti, zahteva veliko angažmaja na strani pobudnika, ki mora pripeljati veliko število ljudi na volišča.

Komentiral je tudi zadrege na voliščih glede glasovanja v karanteni, stanovalcev DSO-jev, oddaji glasov po pošti, ko so številni javljali, da niso dobili glasovnic. Zdi se, da je bilo tega relativno veliko glede na medijska poročanja. Če se bo izkazalo, da je to res, se bodo morali pristojni na DVK-ju zamisliti, spremenili so tudi lokacije volišč, to ni dobro, predvidljivost in varnost volivcev sta se zmanjševali v tem času dopustov, ko ti pridejo težko do volišč. "Bojim se, da so bili zadaj tudi drugi razlogi, to bo treba preučiti in se odzvati," je še dodal Cerar.

Odzivi na izid referenduma