"Za energetski prehod je treba nizkoogljično prihodnost jemati bolj resno, povečati energetsko učinkovitost, močno povečati delež OVE in vlagati v nadgradnjo omrežja," je izpostavil Savić iz Greenpeacea. Foto: BoBo
Hidroelektrarna na Soči
Hidroelektrarne so pomembne naložbe v vseh državah. A suša je pokazala, da je treba imeti tudi rezerve. Foto: BoBo

Intenzivnejša vlaganja v energetsko infrastrukturo pa tudi sprememba naših navad za zmanjšanje porabe energije bi morali biti prihodnost v Evropski uniji in jugovzhodni Evropi, je bilo slišati na mednarodni energetski konferenci En.regional 012, ki sta jo organizirala portal energetika.net in Evroatlantski svet Slovenije.

Energetska varnost povezana s splošno varnostjo
Predsednik Evroatlantskega sveta Slovenije Anton Bebler je poudaril, da je energetska varnost tesno povezana s splošno varnostjo držav, na tem področju pa je v Evropi kar nekaj težav. Članice Evropske unije tako postajajo vse bolj odvisne od energije iz Severne Afrike, z Bližnjega vzhoda in iz Rusije. Zato je po njegovih besedah treba poiskati nove rešitve.

Tudi Marko Senčar iz Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (Acer), ki ima sedež v Ljubljani, se je strinjal, da so ključni energetski izzivi, varna dobava energije in trajnostni viri energije. Kot kratkoročni izziv je izpostavil prizadevanje, da do leta 2015 nobena članica Unije ne bo izvzeta iz evropske mreže dobave plina in elektrike.

Na Norveškem kmalu presežek energije
Dober primer tega, kako bi lahko države poskrbele zase, je Norveška. Čeprav država "sedi" na zalogah plina in nafte, so bili dolgo časa odvisni od uvoza energije, je pojasnil Morten Munkejord, urednik revije Montel. Njihove vlade so se tako intenzivno ukvarjale z reševanjem energetskega primanjkljaja in začeli so vlagati v obnovljive vire energije. Zdaj jim napovedujejo celo presežek energije. Nemčija, ki je po katastrofi v Fokušimi na Japonskem sklenila, da do leta 2025 ustavi svoje jedrske elektrarne, se že obrača k Norveški.

In območno povezovanje je nekaj, kar bi morali po mnenju svetovalca sekretariata pri Energetski skupnosti Dirka Buschleja še posebej spodbujati. V zadnjih letih so sicer države v jugovzhodni Evropi storile velik napredek pri zagotavljanju energetske zadostnosti, vendar je potrebne več regijskega povezovanja, je poudaril.

"Treba je vlagati v vzdržne projekte"
Kljub temu pa brez novih naložb v proizvodnjo energije ne bo šlo. Huda suša, ki smo ji bili priča to leto, je namreč pokazala, da vsaka država najprej poskrbi zase in da ni čezmejnega sodelovanja, čeprav je to cilj evropske energijske politike, je izpostavil Tomaž Orešič, direktor za zahodno in srednjo Evropo pri EFT Group. To je še posebej problematično za južnoevropske države, kjer obstajajo tehnične omejitve uvoza električne energije, prav tako pa države nimajo dovolj infrastrukture za lastno proizvodnjo, trenutno pa tudi ne finančnih virov za zgradnjo. Po njegovih besedah bi morala slovenska podjetja na tem trgu nastopati skupaj in poiskati dobre, ekonomsko vzdržne projekte, v katere bi bilo vredno vlagati.

Je čas za novo pot?
Medtem pa je Dejan Savić iz okoljske nevladne organizacije Greenpeace osvetlil še drugi vidik - to je iskanje načina, kako zmanjšati porabo energije v državah, ob tem pa ohraniti podobno raven življenja, kot ga imamo. S tem bi tudi državam v razvoju ponudili model, kakšen energetski, družbeni in ekonomski način je uspešen. Poudaril je tudi, da lahko »zelene« naložbe veliko pripomorejo k okrevanju gospodarstev.