"Zavarovanci so začeli prijavljati škodo danes, saj je bila večina prizadetih območji do včeraj še pod vodo," pravijo v zavarovalnici Adriatic Slovenica. Na najbolj ogroženih območjih so poslovne enote podaljšale čas poslovanja, zavarovancem pa svetujejo, naj ne hitijo s prijavami škod, saj bodo prijave sprejemali še ves teden oziroma tudi dlje, če bo treba.

Od sobote zjutraj so na terenu tudi cenilci Zavarovalnice Maribor. "Govorili smo z večino zavarovancev, ki so se obrnili na nas z vprašanjem ali s prijavljeno škodo. Številke še obdelujemo in zbiramo, zagotovo pa jih je nekaj sto," pojasnjujejo.

Ob poplavah ima tudi Zavarovalnica Triglav na terenu okrepljeno ekipo cenilcev. Evidentirali so že več sto prijav škod, največ jih je na objektih in avtomobilih. Zavarovancem sporočajo, da z odpravo poškodb na objektih, opremi in ostalih zavarovalnih stvareh začnejo takoj. Obseg poškodb naj fotografirajo, poškodovane stvari pa shranijo do prihoda cenilca.

Posebne komisije v vsaj 123 občin
Tudi Uprava RS za zaščito in reševanje je izdala sklep o začetku ocenjevanja škode po poplavah, kar pomeni, da bodo delo lahko začele komisije za ocenjevanje škode v občinah. Končna ocena škode bi bila lahko znana v dveh mesecih, pravi generalni direktor uprave Boris Balant.

Trenutno bodo komisije delovale v 123 občinah, ki so bile do zdaj vključene v aktivnosti odpravljanja posledic poplav, a število se bo po besedah Balanta v prihodnjih dneh verjetno še nekoliko povečalo.

Vlada o škodi že v četrtek
Medtem pa bo vlada prvo oceno celotne škode obravnavala že v četrtek. Pristojna ministrstva morajo namreč do četrtkove seje vlade pripraviti poročilo in predloge za ukrepanje pri odpravljanju posledic poplav, je po sestanku z ministri pojasnil predsednik vlade Borut Pahor.

Največ škode bo pri pridelku koruze
Znane pa so že prve ocene škode na kmetijskih površinah. Poplave naj bi tako poškodovale okoli 30.000 hektarjev kmetijskih površin, pravi vodja Kmetijske svetovalne službe Miran Naglič. Največ kmetijskih površin je prizadetih v Posavju, ob Krki, Sotli, v delu Gorenjske, delu Notranjske in Zasavju.

Na terenu podatke zbira tudi okrepljeno število predstavnikov Kmetijske svetovalne službe, kmetovalcem pa svetujejo, naj posevke pustijo rasti naprej, jih pospravijo ali celo zavržejo. Naglič meni, da bodo škodo na kmetijskih površinah sicer ocenjevali še najmanj teden dni.

Največ škode bo na koruzi, saj je še veliko nepobrane, pa tudi travinju in na vrtninah, poškodovani pa so tudi nekateri vinogradi in sadovnjaki. Stopnja poškodovanosti na teh kmetijskih kulturah je med 20 in 100 odstotki. Na Primorskem so poplave povzročile škodo tudi v treh ribogojnicah.